Vilenica se vrača v turistično življenje. Letos člani društva nismo imeli tiste tradicionalne vsakoletne delovne akcije ampak to ne pomeni, da je okolica Vilenice prepuščena zaraščanju in neurejenosti. Člani v manjših skupinah pridno skrbimo za ureditev okolice in na vrsto so prišle tudi rože. Skupaj z najmlajšo članico smo posadili okrasne rože, ki bodo še polepšale pogled na naš jamarski dom.
Besedilo in fotografije: Alenka Gabriela Ščuka
V začetku maja smo z veseljem objavili: >Jama Vilenica je od 8. maja 2020 spet odprta za obiske!<. Zaradi razglašene epidemije virusa in omejitev, ki so veljale v preteklih mesecih smo namreč morali sezono turističnih obiskov jame začeti nekoliko pozneje kot sicer. Obiski sedaj potekajo v manjših skupinah in po predhodni telefonski najavi ter ob upoštevanju predpisanih navodil obnašanja (nošnja zaščitne obrazne maske, razkuževanje rok, vzdrževanja medsebojne razdalje). Preteklo nedeljo (17. 5.) smo v jamo tako popeljali 18 obiskovalcev! Hvala vsem za prijeten obisk! Na tem mestu ponovno vabimo vse zainteresirane na ogled podzemnih prostorov najstarejše turistične jame v Evropi, jame Vilenice! Podrobnejše informacije o poteku ogleda najdete na naslednji povezavi: https://www.vilenica.com/splosne-informacije/vstopnice/
Se vidimo!
Besedilo: Špela Prunk
Foto: Jordan Guštin
V petek, 14. februarja smo imeli jamarji sežanskega društva občni zbor. Ob tej priložnosti čestitamo novemu/staremu predsedniku Jordanu Guštinu za nov mandat. Občni zbor je potekal v prostorih jamarskega doma Jožeta Gustinčiča pri Vilenici, kjer se nas je zbrala kar polovica vseh članov. Po uradnem delu smo druženje nadaljevali ob okusni pogostitvi gostilne Sila iz Lokve. Prijetna družba in dobra hrana: recept za uspeh 🙂
Besedilo: Alenka Gabriela Ščuka
Foto: Alenka Gabriela Ščuka
Nad nadaljevanjem Rutarjeve jame se nahaja nova jama, lokacijo katere nam je pokazal Goran Rutar. Če nam bo uspelo priti v globino bomo morebiti odkrili nadaljevanje Rutarjeve jame.
Pri začetku kopanja sva sodelovala Claudio Bratos iz JOSPD Trst in Ludvik Husu JD Sežana. Preden bomo prišli v globino pa bo vsekakor potrebnih še nekaj akcij.
Posnetek akcije je dostopen na naslednji povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=QZhj481QPPY
Besedilo: Ludvik Husu
Posnetek: Claudio Bratoš
Člani Sežanskega jamarskega društva smo aktivni tudi v zimskih mesecih. Jamarje na videz neprehodna jama ne ustavi, da ne bi poskusili poiskati nadaljevanja. Dne 11. decembra so v mednarodni sestavi Claudio Bratos, Ludvik Husu, Natalino Savi in Krzysiek Handzlik v skupni akciji poglobili Brezno pri Lužci.
Na povezavi https://jakopin.net/
Besedilo: Alenka Gabriela Ščuka
Foto: Primož Jakopin
Letos smo se člani Jamarskega društva Sežana, že deseto leto zapored odpravili na strokovno ekskurzijo. Tokrat smo raziskovali domače kraško področje. Obiskali smo Pomnik braniteljem slovenske zemlje, ki stoji na razglednem vrhu Cerje, na zahodnem robu kraške planote, od koder se odpira širok pogled na severni del Jadranskega morja, Furlanijo, Dolomite, Julijske Alpe, Vipavsko dolino. Tako lokacija kot arhitekturna in vsebinska zasnova pomnika sta skrbno premišljeni. Vsebinska zasnova določa predstavitve določenih obdobij slovenske zgodovine v vsakem nadstropju. Lokalni vodnik Konrad Marušič nas je popeljal po zgodovini Slovenije in Slovencev. Po vodenem ogledu muzeja smo se ustavili na kavici z »najlepšim razgledom«, kjer so nas postregli z odličnimi štruklji. Tako okrepčani smo ekskurzijo nadaljevali z ogledom jame Pečinke, ki je v 1. svetovni vojni služila kot zavetišče za vojake.
Sledil je ogled hiše Opajske tradicije, kjer smo spoznali tradicijo bičarstva. Začetki bičarstva v Opatjem selu segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko je ta obrt prišla iz Furlanije. Največji razcvet je doseglo v letih pred prvo svetovno vojno, ko je bilo v vasi kar osem delavnic. Zaposlovale so približno 50 delavcev. Opajci so v enem letu izdelali tudi do 100.000 bičev, ki so jih prodajali po vsej takratni Avstro-Ogrski.
Po kosilu na turistični kmetiji Godnič v Novi vasi smo se popeljali še v prazgodovino, ogledali smo si Debelo grižo pri Volčjem gradu, ki je eno najslikovitejših in najbolje ohranjenih nižinskih prazgodovinskih gradišč na Krasu. Ob sončnem zahodu smo se pripeljali nazaj v Sežano in tako uspešno zaključili nedeljski sončni dan.
Besedilo in foto: Alenka Gabriela Ščuka
Pri terenskih ogledih pod Žekncem sem naletel na večjo jamo. Verjetno gre za jamo registrirano v času, ko je ta del prostora pripadal k Italiji, vendar takrat niso določili točne lege.
Besedilo in foto: Andrej Peca
Odkrivanje novih jam poteka tekom celega leta in ob izteku leta 2019 objavljamo nekaj posnetih akcij s Krasa. Avtor posnetkov je Claudio Bratoš, na vseh akcijah pa je prisoten tudi član JD Sežana, Ludvik Husu.
Posnetki akcij:
– Orleška gmajna – https://www.youtube.com/watch?v=aY9O5HU7yHk
– Orlek: Jama nad “Reko” – https://www.youtube.com/watch?v=q4gKZUXGcNc
– Orleška nova delovišča – https://www.youtube.com/watch?v=G_NXBsIg0d4
– Laže: Nova jama – https://www.youtube.com/watch?v=jSp0stxxMTc
– Laže: širjenje dihalnika – https://www.youtube.com/watch?v=wYfNXJKSJE8
– Laže: skoraj odprli – https://www.youtube.com/watch?v=vB8fedXJcWc
– Laže: Nova jama – https://www.youtube.com/watch?v=VpuCg7DsAXo
– Orleška gmajna: novo delovišče – https://www.youtube.com/watch?v=vB8fedXJcWc
– Orlek: Jama pri baru – https://www.youtube.com/watch?v=9BW2IkqjAFo
V soboto 7. septembra, s pričetkom ob 10 uri, je v Občinski knjižnici v Tržiču (Italija) potekala izredno zanimiva predstavitev raziskav podzemnih vodnih tokov med Doberdobskim jezerom in Klariči. Na predstavitvi smo dobili vpogled tako v potek samih raziskav kot končne rezultate.
Vode iz Posočja so glavni vodni vir Doberdobskega jezera v Italiji ter tudi črpališča Klariči na slovenski strani meje in del vode, ki ponikne v Doberdobskem jezeru, se po približno 36 urah pojavi tudi na črpališču Klariči. Vse to priča o izredni povezanosti vodnih virov, ki ne poznajo državnih meja in nam prebivalcem tega področja z obeh strani državne meje nalagajo, da vire skupaj zaščitimo, saj s pitno vodo zalagajo skoraj pol milijona ljudi.
Program predstavitve:
10.00 – 10.30 Pozdravi predstavnikov oblasti
10.30 – 10.40 Ekološka obnova Doberdobskega jezera: iz vidika rastlinstva
10.40 – 10.50 Črpanje pri vodovodu Randaccio (AcegasAspAmga)
10.50 – 11.00 Črpanje pri vodovodu Klariči (T. Korošec – Kraški vodovod Sežana / J. Urbanc – Geološki zavod Slovenije)
11.00 – 11.05 Delovna skupina Kraške Soške Vode (M. Cavanna)
11.05 – 11.10 Speologija, kot bi si jo želel (D. Cobol)
11.10 – 11.40 Vodovje Doberdobskega jezera: izvor in destinacija (prof. L. Zini, Oddelek za Matematiko in Geoznanost – Univerza v Trstu)
11.40 – 11.50 Speleologija v bodočnosti (V. Martinucci, Predsednik Speleološkega društva v Italiji / I. Benko, Predsednik Jamarske zveze Slovenije)
11.50 – 12.00 Sinteza in nova obzorja (prof. C. Calligaris, Oddelek za Matematiko in Geoznanost – Univerza v Trstu)
12.00 – 12.30 Question time, vprašanja
Besedilo in slike : Damjan Šonc
