Težave v Koblarjevem dolu

Zima in zmrzal sta pustila veliko sledov v naravi, zagodila pa jo je tudi nam jamarjem. V lanskem letu smo namreč intenzivno začeli kopati v Koblarjevem dolu, kjer je dihalnik pod steno puščal upanja o odkritju večje jame. Po več mesecih kopanja v droben, nestabilen podor, se nam je sreča počasi začela nasmihati in pred seboj smo že videli nekoliko širšo špranjo. Da pa ne bi naša vnema v zahtevnem terenu prehitro popustila, smo konec leta vzeli odmor in Koblarjev dol zamenjali z drugimi “delovišči”.
8.4.2012 smo ponovno zbrali pogum in radovednost ter odšli pogledat, če naš dihalnik kaj piha. No, največje vneme je zaslužen Dean, saj je bil on tisti, ki se je odpravil do dihalnika. Novica, ki je zaokrožila med kopači pa ni bila nič kaj spodbudna. Dean je namreč sporočil, da težko odkopanega vhoda ni več. Zmrzal in zadnje deževje sta namreč sprala droben podor, večje skale pa so se zvalile v odkopano odprtino.
Vneme pa to seveda ni zmanjšalo. Štirje kopači so se že naslednji dan odpravili na delovno akcijo, kjer so skušali odstraniti nevarne dele. Seveda bo dela še ogromno, preden se bo lahko nadaljevalo z deli v globino, ampak vneme je očitno še dovolj.
Udeleženci:
JDS: Cerkvenik Rosana, Jakofčič Jaka, Pajk Darjo.
JOSPDT: Zobec Dean.
Kratki dokumentarni film Deana…

{youtube}http://www.youtube.com/watch?v=CGmra1VzP_s{/youtube}

Burja

Naša mednarodna ekipa JOSPD Trst in JD Sežana – powerfull international team – je nadaljeva z raziskavami iz 18.03.12. Z močno lučjo 2350 lm smo pregledali kamine. Opremili smo jamo iz vrh kamina do dvorane na dnu, kjer bomo nadaljevali raziskave s plezanjem kamina.

Slike so dostopne na: http://www.jospdtrst.org/photos/D20120318/index.html

Udeleženci:
JOSPDT: Bratos Claudio in Zobec Dean
JDS: Cerkvenik Rosana in Jakofčič Jaka

Denov posnetek:

Jaka Jakofčič

Ponovno veliko odkritje na Sežanskem Krasu … ma smo se hecali

V noči iz sobote na nedeljo se je iz Čukove jame pri Sežani vrnila ekipa, ki že leta raziskuje v tej, do sedaj 250m globoki, jami. Akcije se vrstijo že od leta 2006, več o tem pa si lahko preberete na tem linku. Tudi v lanskem in letošnjem letu so se akcije v jami vrstile, čeprav zaradi velike suše v njej ni bilo zaznati večjih prepihov. Tako smo sledili potem, kjer je po našem spominu nekoč pihalo. Tako smo na vrhu zadnjega brezna, na globini približno 220m prečili brezno ter splezali 30m visok kamin, iz katerega je pred leti pihalo. Kamin se je na vrhu razširil v manjšo dvorano, v kateri je ozka špranja vodila dalje. Več akcij je bilo potrebnih, da smo se prebili skozi blato in zemljo ter nato prišli v brezno večjih dimenzij. Konec lanskega leta smo se spustili na dno 70m globokega brezna, ki se je zaključilo v blatni dvorani večjih dimenzij. Nadaljevanja nismo našli.

 

Ma smo se hecali….  1. april

Očistimo Slovenijo 2012

Tudi letos smo se člani JDS udeležili akcije Očistimo Slovenijo 2012. Po dolgem razmisleku in iskanju smo le našli jamo, ki bi lahko bila primerna za čiščenje. To pomeni, da v njej ni prevelike količine odpadkov in da se jo da očistiti v enem dnevu, da so odpadki starejšega datuma, kar pomeni, da se jame ne uporablja več za črno odlagališče in ne bo čez teden dni ponovno polna odpadkov ter da med odpadki ni nevarnih snovi (mednje štejemo predvsem mrhovino).

Tako smo se odločili za čiščenje Zbrjačeve jame pri Vrhovljah. Po grobih ocenah naj bi bilo v jami do 5 kubičnih metrov predvsem gospodinjskih odpadkov in avtomobilskih gum. Vse smeti se nahajajo na dnu 30m vhodnega brezna.

Na dan čiščenja, 24.3.2012, se nas je pred jamo zbralo osem jamarjev, ki smo vso potrebno opremo znosili v bližnjo vrtačo, v kateri se nahaja vhod. V eni uri smo uredili žičnico, preizkusili sod, določili žrtve, ki so šle v jamo ter pričeli z izvlekom.

Kljub težavam pri izvleku, saj je brezno precej zavito, sod pa se je zatikal v vse možne in nemožne vogale, smo iz jame izvlekli sod gospodinjskih odpadkov, večje število gum in nekaj avtomobilskih delov. Vse skupaj je na koncu zneslo za dober kubik odpadkov. Ocena je bila napačna predvsem zaradi večje količine zemlje, ki je prekrivala kup smeti.

Poleg tega smo očistili tudi okolico jame, kjer se je tudi nabralo kar nekaj odpadkov, ki so zgrešili vhod jame.

Jama je po zaslugi akcije sedaj čista. Če bo takšna ostala tudi v prihodnje pa bomo videli v naslednjih letih.

Fotografije: Jaka Jakofčič, Jasmina Rijavec

90 let Viktorja Sakside

Danes praznuje svoj 90. rojstni dan dolgoletni član Jamarskega društva Sežana, Viktor Saksida. Ob visokem jubileju mu v društvu nazdravljamo na še mnoga leta tudi v jamarski družbi.

Intervencija v Škamprlovi jami

V nedeljo, 11.3.2012, se je v Škamprlovi jami, južno od Sežane, smrtno ponesrečil italijanski jamar. Na intervenciji so poleg jamarskih reševalcev JRS in ostalih sodelovali tudi štirje člani Jamarskega društva Sežana, ki so nudili pomoč na površju in pri prevajanju.

Predavanje jamski svet

Na povabilo Razvojnega združenja Repentabor, smo člani JDS 2. marca 2012 priredili predavanje Jamski svet, za domačine vasi Voglje, Vrhovlje in Dol. Predavanje je potekalo v Vaškem domu Dol pri Vogljah, udeležilo pa se ga je večje število domačinov, ki so nadvse lepo sprejeli predstavitev jam na slovenski strani Repentabra.

Projekt 99

V sodelovanju z ZRC SAZU in JZS smo v JD Sežana in še štirih drugih društvih Krasa pričeli s projektom 99. Ta (pred)projekt zajema popis stanja 99 jam Matičnega Krasa. Namen projekta je ugotoviti stanje/onesnaženost najprej teh 99 naključno izbranih jam, v kasnejših fazah pa popis stanja vseh poznanih jam Krasa.

JD Sežana ima nalogo popisati 21 jam v širši okolici Sežane. Do sedaj je bila popisana polovica jam, polovica pa nas še čaka. Dosedanje ugotovitve so zaskrbljujoče, saj je približno polovica jam onesnaženih.

Raziskovanje v Vilenici

4.2.2012 so se Jaka, Rosana in Jordan spustili na dno Vilenice. Iskali so prepihe z dimčki in našli “izgubljeno brezno”, ki so ga odkrili že pred 20 leti, nato pa ga niso več našli. Na površju so po pogovoru z Juretom ugotovili, da je brezno le nekaj let prej ponovno odkrila jamarska šola JDS in se vanj tudi spustila. Brezno se po približno 10m zaključi. Ker pa še ni bilo izmerjeno, so se Jaka, Rosana in Jordan odločili, da se vanj ponovno spustijo že naslednji dan.

Jaka je akcijo 5.2. opisal takole: Nadaljevali smo z včerajšnjo raziskavo brezna v Fabrisovem rovu. Brezno smo opremili z vrvjo in tremi pritrdišči. Izmerili smo 15,20m globine pod naklonom cca 70st.  Ocenjujem da smo na globini Fabrisovega rova -190m vendar vsaj 10m levo (gledano v dno Fabrisovega rova).Dvorana 10x5m ima na dnu padajoče ponvice prekrite z ilovico (občasno zalite z vodo). Sedaj je le zadnja ponvica imela vodo. Pri tej ponvici cca 2m visoko je med kapniki zelo majhna luknja, ki je dihala z burjo. Ker je previsoko in premajhna tudi pokukali nismo vanjo. Hura – jama ima nadaljevanje.

Postavitev ograje v Vilenici

Zadnje dni starega leta se je izkoristilo, da se je v Vilenici postorilo nekaj nujno potrebnih del, ki se jih je odlašalo že več časa. Mednje sodi predvsem postavitev varnostne ograje med prvo in drugo dvorano.

Da je ograja nujno potrebna zamenjave je bilo znano že nekaj časa, zato se je v lanskem letu ZRSVN prosilo za smernice, kako zastaviti dela. Ker je Vilenica pomemben naravni spomenik, smo želeli vse posege v njej izvajati skladno z navodili ZRSVN.