Kategorija: Nekategorizirano

V nedeljo, 7.4., smo imeli spet to srečo, da smo se lahko spustili v Labodnico. Jamo, tik za slovensko-italijansko mejo, ki doseže podzemni tok Reke na nadmorski višini 12m. Celotno brezno, globine 329m je opremljeno z jeklenimi lestvami, kar naredi jamo dostopno za vsakega z nekaj korajže. Vanjo smo zato peljali tudi jamarsko šolo. Pretok Reke, ki so jo želeli uporabljati za pitno vodo za Trst že za časa Avstro-Ogrske, je znašal 15m3/s, kar je pomenilo 15m višji vodostaj, kot običajno. Ravno zaradi tega je na dnu jame namesto bučanja Reke bila tišina jezera. Seveda ne dolgo. Ker je jama odprta le prvo nedeljo v mesecu, smo okusili, kaj pomeni “jamski turizem” v neturistični jami. Za nami je namreč v končno dvorano prišla še ena skupina, na poti ven pa smo srečali še eno, sestavljeno najverjetneje iz skavtov ali kaj podobnega. Bledi obrazi praktično še otrok, oprema in nesposobnost umikanja ter rinjenja mimo v najožjih delih pove svoje. Jamarstvo tako izgubi svoj čar. Pa tudi umirjenosti, ki jo navadno doživiš v jami, tukaj ni več.

Foto: Jaka Jakofčič

V petek, 22.3.2013, smo imeli člani društva občni zbor v prostorih Jamarskega doma Jožeta Gustinčiča pri Vilenici. Zbor je potekal v prijetnem vzdušju, saj to ni bilo volilno leto.

Foto: Jaka Jakofčič

Tudi letošnje leto poteka v JDS jamarska šola, saj je v klubu veliko članov, ki morajo še opraviti izpit za Jamarja, nekaj pa je takšnih, ki v jame zahajajo prvič in se z jamami šele spoznavajo. Prvi “uvajalni” izlet je bil v Lipiško jamo, ki je že standarden poligon za tiste, ki se z jamami srečujejo prvič. Ker pa je precej globoka, se je ne branijo niti izkušeni mački. Če se še kje skriva kdo, ki bi se rad pridružil šoli, naj se javi na mejl/telefon ali se nam pridruži v petek v prostorih društva. Za vse je prostor.

Foto: Špela Prunk

Novo delovišče v bližini pečine “Malanca” – 20.03.2013
Kopanje nove jame v bližini pečine Malance. Odprla sta se dva kratka rova. Bo še veliko kopanja, da se bo odprla velika jama.
Sodelovali:

• Jamarsko društvo Sežana: Kariž Nataša, Gregorčič Edvard in Jakofčič Jaka
• Jamarski odsel Slovenskega planinskega društva Trst: Sancin Stojan in Bratos Claudio.

Prva akcija je bila 08.02.2013 na kateri smo sodelovali:

• Jamarski odsel Slovenskega planinskega društva Trst: Sancin Stojan in Bratos Claudio.
• Jamarsko društvo Sežana: Jakofčič Elda in Jakofčič Jaka

Foto: Jaka Jakofčič

Odpirali smo 3 dihalnike v bližini Jame Sežanske reke. V enega se nam je uspelo prebiti.

Sodelovali:

• JOSPDT: Sancin Stojan in Bratos Claudio
• JDS: Kariž Nataša, Gregorčič Edvard in Jakofčič Jaka (foto)

Sobota, 2. marec 2013

Čez nekaj dni bosta minili dve leti, odkar smo člani treh jamarskih društev – JD Sežana, Jamarski odsek Slovenskega planinskega društva Trst ter JD Danilo Remškar iz Ajdovščine – prišli do podzemnega toka reke Reke v Jami Sežanske reke. Že pri prvem spustu do vodnega toka smo ugotovili, da smo skozi to jamo prišli do dna Brezna v Stršinkni dolini, kjer smo sicer do podzemnega tok prišli leta 2004.

Že ob odkritju dostopa do Reke v Jami Sežanske reke smo razmišljali o potapljaških raziskavah. Danes smo se v jamo spustil, da jo opremimo in pripravimo za potapljaške raziskave. Akcija je bila celodnevna in naporna. Poleg težkih transportnih vreč (najtežja je tehtala 19,26 kg; najlažja pa 12,30 kg) so nas preizkušali še blato in velike količine prenikajoče vode. Ta voda je bila posledica taleče se snežne odeje iz prejšnjih dni. Reka nas je pričakala bučno s precej visokim vodostajem (pretok na vodomerni postaji Škocjan je okrog 10 m3/s), hladno vodo in – kot smo na žalost še vedno vajeni – z zanjo specifičnim vonjem po praških in odplakah kanaliazcije, čeprav je bila vidljivost (vsaj na prvi pogled) dobra.

Jama je tako pripravljena. Sedaj čakamo na ugodne hidrološke razmere, da izvedemo potop.

Danes smo borili Jaka Jakofčič in Rosana Cerkvenik iz JD Sežana, Claudio Bratoš iz JO SPD Trst ter Robert Rehar iz JDDR Ajdovščina.

Besedilo: Rosana; foto: Jaka

Jamarsko društvo Sežana združuje pestro zbirko ljudi z različnimi interesi, zanimanji, znanji. Od električistov do doktorjev znanosti. Ravno zaradi tega je tudi njegovo delovanje tako pestro. Vilenica, dihalniki, raznorazni projekti in sodelovanja. Zadnji pomembnejši projekt, pri katerem je društvo sodelovalo je Hydro karst – kraški vodonosnik kot strateški čezmejni vodni vir, ki ga vodi Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Glavni cilj projekta je usklajeno upravljanje in zaščita vodonosnika Reka – Timava preko količinskega in kakovostnega spremljanja podzemnih voda na območju matičnega Krasa. Društvo je bilo inštitutu v pomoč pri postavitvi senzorjev v Jami 1 v Kanjaducah.

V strahu, da nam bo zmanjkalo dela, in jam, smo mrzlo sončno nedeljsko popoldne, 10.2., porabili za iskanje novih dihalnikov. Dva dihalnika sta godna za nadaljnjo obdelavo, en že za izmerit. Dela še ne bo tako hitro zmanjkalo, poleg tega pa danes zunaj sneži. V naslednjih dneh se bo število znanih dihalnikov gotovo še povečalo.

Udeleženci: Dean Zobec, Rosana Cerkvenik, Elda in Jaka Jakofčič.

Mrzel petkov popoldan pred polno luno je bil kot nalašč za raziskovanje terena. Zasneženi gozdovi okrog Stržena so nam ponudili nekaj novih dihalnikov, preverili pa smo tudi dihanje nekaterih že znanih jam. Ogledali smo si tudi Ulica pečino in nato, ob vračanju proti avtu, prišli na sledi medota. Claudio mu je nato sledil vse do brloga – jame. Imena jame, v kateri sedaj smrči, pa ne bomo izdali zaradi varovanja osebnih podatkov kosmatinca.

Lepo smo se imeli: Rosana Cerkvenik iz JD Sežana ter Claudio Bratoš in Stojan Sancin iz Jamarskega odseka SPD Trst.

Besedilo in foto: Rosana

Sneg je zbezljal na dan tudi stare, izkušene mačke. Ludvik je v okolici Jame Sežanske reke odkril zanimiv dihalnik.