Kategorija: Nekategorizirano

Na lepo sončno nedeljo smo se odpravili v Golokratno jamo. Očarani nad vhodom v jamo, smo si nato ogledali še fosilni rov.

Udeleženci: Rosana Cerkvenik in Leon Tavčar (JD Sežana), Claudio Bratoš (JO SPD Trst) in Vasja Zaman (JDDR Ajdovščina).
Tekst in foto: Rosana Cerkvenik

Širjenje ožine v breznu.

Udeleženci: JOSPD Trst: Bratos Claudio; JD Sežana: Husu Matej, Jakofčič Jaka
Tekst in foto: Jaka Jakofčič

Novo zapadli sneg nam ni preprečil akcije. Na gozdni cesti smo splužili zamete in prišli do jame. Nadaljevali smo z raziskavami tega dihalnika, iz 18. 01.2014. Prebili smo se do večjih skal v podoru, ki že tvorijo manjše dvoranice. Preko manjšega brezenca pa smo zopet v podoru. Prepiha je veliko, tako da bomo še nadaljevali z raziskavami.

Udeleženci: JOSPD Trst: Bratos Claudio, Sancin Stojan; DZRJLČ Postojna: Ostanek David; JD Sežana: Jakofčič Jaka
Tekst: Jaka Jakofčič
Foto: David Ostanek

Danes sva z Vasjem iz Ajdovščine skočila razrešit vprašanja, ki sem jih dobil ob odkritju brezna. Ugotovila sva, da vhodno brezno zanimivo zavija v globine, vmes pa ti zna tudi natrgat kombinezon. Po približno 35m dosežeš zgornji del dvorane, ki je kar prostorna. Najprej sva se razgledala po dvorani in iskala možnosti nadaljevanja, to naju je pripeljalo do lepega kapniškega rova, ki te popelje v svoj svet, do globine približno -45 m. Tu je bilo potrebno kar precej pazljivosti, da ne rušiš okrasja okoli sebe. Na drugi strani dvorane se je skrival zanimiv kapniški žep, ki je od daleč varljivo kazal nadaljevanje, vendar ga nisva dobila. Sicer pa je jama lepo in bogato zasigana in lahko vidiš tako nove sigaste torbe, kot stare, ki že počasi razpadajo. Na koncu sva vse še poslikala in zadovoljna odplezala ven.

Tekst in foto: Edvard Gregorčič

Danes sva z Natašo ponovila akcijo odpiranja novega brezna, ki sva ga poimenovala Brezno Kar-Gre. Kmalu sem s tehničnim posegom dovolj razširil začetno ožino, ki je preprečevala dostop v notranjost, nadaljevanje. Kaj v nadaljevanju pričakovati še ne vem, morda samo brezno ali dvorana na koncu, upam pa na vodni tok, saj sem imel premalo vrvi (imel sem zgolj “izvidniško” vrv 6m 8mm). Vsekakor pa verjamem, da jama ne bo prav majhna. Kmalu potešim tudi to radovednost in potem vas seznanim tudi z novostmi.

Tekst in foto: Edvard Gregorčič

Danes sva z Natašo zopet malo raziskovala tokrat teren okoli Volčjega Grada, na katerem ni dosti znanih jam. Kmalu sem na robu srednje velike vrtače dobil obetavno špranjo, ki me je pripravila do tega, da sem šel na kolena ter začel odstranjevati material okoli nje. Takoj sem ugotovil, da bo vredno truda, saj je globinomer nakazoval kar primerno globino za registracijo. Hitro mi je uspelo odkopat in razširit toliko, da se je dalo videti situacijo prvih dveh metrov; tam žal malo zavije in je še skrito očem. Za piko na i pa mi je na prehod padla večja skala, katere se bom lotil naslednjič, saj mi že lepo buri domišljijo, kaj je tam spodaj.

Tekst in foto: Edvard Gregorčič