Novice

V parku jame Vilenica je v poletnem večeru (24. 8.) potekala otvoritev zbirke fosilov, ki je dobila svoje mesto v jamarskem domu Jožeta Gustinčiča. Zbirka fosilov je posvečena neutrudnemu raziskovalcu kraškega podzemlja, Viktorju Saksida. Njegovo zanimanje so pritegnile tako jame, kot ostala kamnita čudesa. Med njimi so bili njegova velika ljubezen prav fosili. Del razstave tako predstavljajo fosili, ki jih je shranil Viktor, del pa tisti, ki, so jih geologi Geološkega zavoda Slovenije zbrali ob izdelavi geološke karte Krasa na najdiščih, na katerih je bil pogosto z njimi tudi Viktor, njihov zvesti kraški sopotnik. Poleg fosilov so v vitrini jamarskega doma predstavljeni tudi starejši primerki jamarske opreme, kot so stare čelade, svetilke (svetilke na karbid), ipd.

Ob otvoritvi razstave sta spregovorila Jordan Guštin, predsednik Jamarskega društva Sežana, ki je obiskovalcem pojasnil kako je prišlo do same postavitve razstave ter dr. Bogdan Jurkovšek, sodelavec Geološkega zavoda Slovenije, ki je nudil strokovno pomoč pri postavitvi razstave. Dogodek sta popestrili glasbenici iz Sežane, Anja Kravanja na flavti ter Karmen Kravanja na violini. Hvala vsem, tako sodelujočim kot obiskovalcem otvoritve.

Foto: Tomaž Lenarčič

V petek 27. avgusta je naš predsednik Jordan Guštin, na slavnostni seji
občine Sežana, prejel Priznanje Občine Sežana.

Obrazložitev:

Jamarstvo je na širšem območju Krasa zaradi velike gostote tako odkritih kot še neodkritih jam izredno pomembna dejavnost. Veliko zaslug pri njenem razvoju lahko pripišemo Jordanu Guštinu. Sežanskim jamarjem se je pridružil leta 1983, leta 1990 je bil izvoljen za predsednika  Jamarskega društva Sežana, kjer funkcijo z izjemno zavzetostjo in pripadnostjo opravlja še danes. Poleg tega je bil med letoma 2000 in 2010 kar pet mandatov tudi predsednik Jamarske zveze Slovenije.
Ob delovanju v sežanskem jamarskem društvu in sodelovanju z Jamarsko zvezo Slovenije, Jordan Guštin sodeluje tudi pri različnih projektih, promocijah, razstavah in gradnji objektov v povezavi s kraškimi jamami. Sodeloval je pri odkrivanju več jam na območju matičnega Krasa, kar velja za najpomembnejša odkritja slovenske speleologije. Med te zagotovo sodi tudi razkrivanje podzemnega toka reke Reke.
Njegovo delo v Jamarskem društvu Sežana je neločljivo povezano tudi z urejanjem jamarskega doma in skrbjo za jamo Vilenica, promocijo Krasa in obiskovanja podzemlja. V najstarejši turistični jami v Evropi člani društva s prostovoljnim delom urejajo poti, stopnice, razsvetljavo, sodelujejo pri organizaciji mednarodnega literarnega festivala …
Jordan Guštin je bil in ostaja dejaven na številnih področjih: bil je predsednik ZSMS Repentabor, prostovoljec in častnik Teritorialne obrambe, poveljnik voda za ognjeno podporo v osamosvojitveni vojni, član sveta Krajevne skupnosti Sežana in predstavnik vasi Vrhovlje, ustanovni član društva Vrhovlje 700+ in aktiven član Agrarne skupnosti Vrhovlje. Že kot osnovnošolec je sodeloval v strelskem krožku in nadaljeval v Strelskem društvu Repentabor.  Od mladih let je tudi član Balinarskega kluba Repentabor, kjer uspešno vodi mladinsko sekcijo. Kot izkušen jamar je bil vključen v aktivnosti Civilne zaščite in prejel dva srebrna znaka kot priznanje za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvoju in krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za izume in inovacije na tem področju.
Zaradi delovnih vrlin in predanosti jamarstvu mu je Jamarska zveza Slovenije za izjemne dosežke podelila najvišje priznanje, zlati znak. Je tudi prejemnik bronaste medalje Slovenske vojske, zahvale Generalštaba Slovenske vojske ter priznanja Zveze slovenskih častnikov.

V zahvalo za veliko vnemo pri promociji jamarstva in jame Vilenica ter spodbujanje turizma na območju Krasa ter za dolgoletno vodenje Jamarskega društva Sežana in neprecenljiv prispevek k razvoju jamarstva in jamarsko-reševalne službe prejme Jordan Guštin PRIZNANJE OBČINE SEŽANA!

Jamarsko izobraževanje / šola v Vilenici – Jamarsko društvo Sežana – 04.08.2021

Park jame Vilenica  17:00 do 21:00

Teme:

• Vrvna tehnika (osebna oprema)
  • vzpenjanje in spuščanje,
  • preko vozla,
  • dolga prečnica.

Besedilo: Jaka Jakofčič
Foografije: Jaka Jakofčič, Guštin Jordan

Na delovni akciji 20.05.2021, ki je trajala od 16h do 22h, smo izvedli širjenje rova pod Galerijo kapnikov in preboj v Dvorano ponvice.

Vesolje veselja ob odkritju kapniške dvorane Dvorana ponvice: dolga 40m, široka 1-6m in visoka 1-3m. 

Dvorana je še v podoru in je odraz tektonike in je pravokotna na smer pihanja. Tista stara jama, ki jo iščemo, je še nižje.  Sledili bomo prepihu, ki prihaja med podorom in stropom “velike vhodne dvorane” ki se je zapolnila z nastankom udornice.

Udeleženci:

• Ramirez Millan Giraldo, JD Sežana
• Mahne Domen, JD Sežana
• Jakofčič Jaka, JD Sežana

Slike in besedilo: Jaka Jakofčič

V nedeljo 30.05.2021 je bil ogled neturističnih delov jame Vilenica do globine -190 m. Udeležilo se ga je 26 jamarjev JD Sežana in JD Karlovica.

Na dosedanjem dnu jame smo iz razpoke zaznali prepih, ki napoveduje nadaljevanje.

Jamarji Jamarskega društva Sežana smo odkrili Sežansko reko že v treh jamah na globini “-340m”: Brezno v Stršinkni dolini, Jama Sežanske reke in Jama 1. v Kanjaducah. Sežanska reka se imenuje zato, ker je le glavni del reke Reka (cca 60%), ki ponika v Škocjanskih jamah. Preostanek reke se pretaka še po nam neznanih jamah. Ponosni smo, da smo raziskovalci, ki odkrivamo še zadnje kotičke neodkrite zemlje.

Besedilo, foto & video: Jaka Jakofčič

Ob 35. tradicionalnem zboru jamarjev JDS ob mednarodnem literarnem festivalu Vilenica (12. 9. 2020), se je članica društva, umetnica Jatun Risba, spomnila vloge Danila Dolcija pri oblikovanju vizije za izvedbo kulturnih dogodkov v jami Vilenica. Dolci je bil v Sežani rojeni in na Siciliji živeči pesnik, pisatelj, protimafijski aktivist in pedagog sokratske metode preizpraševanja (majevtike). Žal ostaja delo večkratnega nominiranca za Nobelovo nagrado za mir, v Sloveniji večinoma nepoznano, saj je v slovenski jezik prevedena zgolj pesniška zbirka “Ne znaš izbirati/Non sai scegliere”, ki je leta 2010 izšla v izvirniku in prevodu Jolke Milič. Za Risbo je ohranjanje spomina na predhodnike sorodno skrbi za podzemlje. Tako kot kratkovidni in ozkogledni spomin odpirata pot pozabi, brezbrižju in ignoranci, tako sebično antropocentrično življenje ustvarja lažno predstavo človeka, ki živi ločeno od naravnega ekosistema. Oboje vodi do neozdravljive skrunitve in opustošenja lastne eksistence.

Organizacija umetniških iniciativ v podtalju simbolizira svojevrstno embriološko vrnitev h koreninam človeštva. Prazgodovinska glasbila (koščena neandertalska piščal iz Divjih bab etc.), jamske poslikave in negativne odtise dlani lahko obravnavamo kot artefakte primordialnih doživetij svetega ali numinoznega med hominidi. Jame so podkožje Zemlje, zato sta skrb in poznavanje jamskega sveta in njegovih prebivalcev ključna za blagostanje in preživetje celotnega planeta. Znanje o varovanju okolja in podtalnih voda, zavest o neločljivi povezanosti različnih oblik življenja ter izkustvo sakralno-srhljive lepote jam je potrebno predati naprej mlajšim generacijam. Tako bodo lažje razumeli izvorno inteligenco in bogastvo življenja na Zemlji in svoje mesto v svetu.

Besedilo: Jatun Risba

Foto: Jordan Guštin in Jaka Jakofčič