Danes sva se odpravila s Samom ponovno v Devinščine z namenom, da potešiva radovednost in preplezava kamin do tistih dveh oken, ki sta burili domišljijo in vzbujali radovednost. Uspelo nama je! Pravzaprav Samotu, jaz sem spodaj varoval in skrbel za logistiko. Najprej se je pokukalo v spodnje okno in nama se je nad glavo ponovno pojavil vprašaj, saj se je pokazala zelo zelo ozka špranja, ki vodi nekam … ne vemo še kam. Nato je sledilo rahlo presenečenje v drugem oknu. Lepo zakapano, vidne karfjolce tudi bele ampak šment po 2.5m je rov končan. Nekoliko višje je opaziti zopet špranjo, vendar predstavlja precej dela, da bi uspeli ugotovit, kaj se skriva za tistim ovinkom. Tako sva se po treh urah plezanja, odkrivanja, ugotavljanja in slikanja počasi odpravila proti površju, kljub vsemu zadovoljna, da nama je uspelo, kar smo si postavili za cilj. Za naslednjič pa so že novi plani in načrti. Kje, kako in kaj se bo takrat dogajalo pa v naslednjem prispevku za javnost.
Tekst in foto: Edvard Gregorčič