Danes so se mi uresničile sanje. S kolegom iz JDDR Ajdovščina, Vasjo Zamanom, sva se prebila skozi obe prepreki, ki sta naju ločili do novih delov v Jami v Devinščinah. Zadnjič je naju s Samom Milaničem (JK Temnica) ustavil velik balvan, ki se ni in ni hotel vdati. No, danes se je in prišla sva cca 4m globje, kjer naju je zopet pozdravila ožina, ki je kazala znake, da naj nikar ne obupava. In tako sva se zabrskala v tisti podorček ter bila maksimalno uspešna.
Odprl se je poševen rov, sprva malo ožji, nakar se lepo razširi. Oči so postale ogromne in sapa je zastala, ko sem se ozrl okoli. Lepo okrašen rovček se je po desetih metrih prevesil v 10 metrsko stopnjo, po kateri se spustiš direktno v lepo podorno dvorano velikosti približno 15×10 m. In to še ni vse (kot bi v reklami rekli), našla sva prehod v drugo dvorano, kjer sva nadaljevala z raziskovanjem.
Baje ne smem vsega povedat, zato bom tu končal, vsekakor pa se jama tu ne konča in je pripravljena na nove akcije, v katerih bomo stopili prvi prvič v kak nov prostor pod površjem Devinščin.
Foto in tekst: Edvard Gregorčič