Danes sva z Natašo zopet malo raziskovala tokrat teren okoli Volčjega Grada, na katerem ni dosti znanih jam. Kmalu sem na robu srednje velike vrtače dobil obetavno špranjo, ki me je pripravila do tega, da sem šel na kolena ter začel odstranjevati material okoli nje. Takoj sem ugotovil, da bo vredno truda, saj je globinomer nakazoval kar primerno globino za registracijo. Hitro mi je uspelo odkopat in razširit toliko, da se je dalo videti situacijo prvih dveh metrov; tam žal malo zavije in je še skrito očem. Za piko na i pa mi je na prehod padla večja skala, katere se bom lotil naslednjič, saj mi že lepo buri domišljijo, kaj je tam spodaj.
Tekst in foto: Edvard Gregorčič