Zima in zmrzal sta pustila veliko sledov v naravi, zagodila pa jo je tudi nam jamarjem. V lanskem letu smo namreč intenzivno začeli kopati v Koblarjevem dolu, kjer je dihalnik pod steno puščal upanja o odkritju večje jame. Po več mesecih kopanja v droben, nestabilen podor, se nam je sreča počasi začela nasmihati in pred seboj smo že videli nekoliko širšo špranjo. Da pa ne bi naša vnema v zahtevnem terenu prehitro popustila, smo konec leta vzeli odmor in Koblarjev dol zamenjali z drugimi “delovišči”.
8.4.2012 smo ponovno zbrali pogum in radovednost ter odšli pogledat, če naš dihalnik kaj piha. No, največje vneme je zaslužen Dean, saj je bil on tisti, ki se je odpravil do dihalnika. Novica, ki je zaokrožila med kopači pa ni bila nič kaj spodbudna. Dean je namreč sporočil, da težko odkopanega vhoda ni več. Zmrzal in zadnje deževje sta namreč sprala droben podor, večje skale pa so se zvalile v odkopano odprtino.
Vneme pa to seveda ni zmanjšalo. Štirje kopači so se že naslednji dan odpravili na delovno akcijo, kjer so skušali odstraniti nevarne dele. Seveda bo dela še ogromno, preden se bo lahko nadaljevalo z deli v globino, ampak vneme je očitno še dovolj.
Udeleženci:
JDS: Cerkvenik Rosana, Jakofčič Jaka, Pajk Darjo.
JOSPDT: Zobec Dean.
Kratki dokumentarni film Deana…
{youtube}http://www.youtube.com/watch?v=CGmra1VzP_s{/youtube}