Analiza Kanjaduce

Analiza vod iz Jame 1 v Kanjaducah

Okt 1, 2011

Ob odkritju podzemnega toka Reke v Jami 1 v Kanjaducah je bil odkrit tudi več 10m visok slap, ki pada izpod stropa na dno dvorane. Zajetnost tega slapa je za sežanske razmere precejšnja in začuda slap ne presahne nikoli.

Ker je to edini slap na sežanskem, bi ga bili zelo veseli, če ne bi čudno zaudarjal. Po (zelo) kratkem razmisleku smo prišli do zaključka, da slap prihaja iz odtoka sežanske čistilne naprave, ki je speljan kar v jamo Bukovnik, ta pa leži neposredno nad novimi rovi Jame 1 v Kanjaducah.
Vode podzemne Reke in samega slapu smo pred dobrim letom dali analizirat na Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni, rezultati pa so zaskrbljujoči. Vsebnost nitratov in kloridov je skoraj za faktor 30 večja v slapu, kot v podzemni Reki, ravno tako so močno povečane vsebnosti sulfatov in fosfatov.

Analize vode:

Iz jame sta bila prinesena dva vzorca vode. Oba sta bila prinesena v plastičnih steklenicah, ki so bile polne in dobro zatesnjene. Ker je med zajetjem vzorcev in analizo 28. 8. 2004 minilo več dni, je zaradi tega lahko prišlo do manjših sprememb v vodi, vendar so zaradi izrazitih vrednosti rezultati na tej stopnji raziskav dovolj zanesljivi in indikativni.
Vzorec št. 1. REKA je bil vzet iz podzemne reke, ki teče po spodnjem delu brezna v Jami 1 v Kanjaducah. Reka teče po jami v brzicah in zastaja v mirnejših odsekih, njen pretok je lahko velik, več kubičnih metrov na sekundo, zato jamarji sklepajo, da je to eden glavnih podzemnih rokavov Reke, ki ponika v Škocjanskih jamah in jih lahko nato sledimo še v Kačni jami. Na to kažejo kosi plastike in lesa, to je plavja, ki je pogosto v Reki.

Vzorec št. 2. SLAP je bil vzet iz 15-20 m visokega curka, ki pada s stropa rova. Curek je zaradi načina dotoka in padca z velike višine močno razpršen, njegov pretok pa je bil ocenjen na okrog 1 l/s. Pretok curka je stanoviten, pri obiskih ob različnih letnih časih se njegov pretok ne spreminja bistveno. Voda slapu močno zaudarja.

Vzorca vode sta bila analizirana v laboratoriju Inštituta za raziskovanje krasa ZRC, analize sta opravila mag. Janja Kogovšek in Mateja Zadel.

[bt_bb_table content=”Vzorec; SEP mikro Scm-1; NO3 (nitrati) mg/l; SO4 (sulfati) mg/l; PO4 (fosfati) mg/l; Cl (kloridi) mg/l 1. “Reka”; 415; 8; 11,5; 0,1; 9 2. Slap; 1330; 207; 63; 5,0 ;204 ” marked=”Tabela 1: Pregled rezultatov analiz dveh vzorcev vode iz Jama 1 v Kanjeducah.” responsive=”” publish_datetime=”” expiry_datetime=”” el_id=”” el_class=”” el_style=””][/bt_bb_table]

Tabela 1: Pregled rezultatov analiz dveh vzorcev vode iz Jama 1 v Kanjeducah.

Iz rezultatov analiz je vidna velika razlika v kemičnih lastnosti obeh voda. Voda vzeta iz podzemne reke ima sicer povečane vrednosti vseh parametrov, vendar ne odstopa bistveno od vrednosti kot jih ima Reka pred ponorom v Škocjanskih jamah.
Močno povečane pa so vrednosti pri vodi Slapu. Te vrednosti kažejo na izredno močno onesnaženje z organskimi snovmi. Primerljivi curki čiste vode v kraških jamah bi imeli vse vrednosti nižje kot so vrednosti vode podzemne reke, tu pa jih izredno močno presegajo. Pomembna značilnost slapu je tudi stalnost. Slap očitno napaja stanoviten dotok, ki je močno obogaten z organskimi snovmi.
Sklepati smemo da gre za direkten odtok iz kanalizacije ali sežanske čistilne naprave, ki leži severozahodno od vhoda v jamo, vendar skoraj nad njenimi rovi. Curek prenikajoče vode je zanimiv, saj nam nudi dober vpogled na dogajanje v podzemlju in daje možnost da tu kontroliramo kvaliteto čiščenja čistilne naprave oziroma ugotavljamo možno puščanje kanalizacijskih vodov. Gotovo bi bilo zelo zanimivo opraviti sledilni poizkus med iztokom čistilne naprave in Slapom v jami.

Zanimiv je tudi pogled v Uradni list RS 11/2002

463. Uredba o kakovosti podzemne vode, stran 825.

[bt_bb_table content=”Parametri podzemnih voda; Izražen kot; Enota; Mejna vrednost OSNOVNI PARAMETRI;;; amonij; NH4; mg/l; 0,06 kalij; K; mg/l; 10 nitrati; NO3; mg/l; 25 ortofosfati; PO4; mg/l; 0,2 INDIKATIVNI PARAMETRI;;; Pesticidi: alaklor;;mikro g/l;0,06 metolaklor;;mikro g/l;0,06 atrazin;;mikro g/l;0,1 desetil-atrazin;;mikro g/l;0,1 desizopropil-atrazin;;mikro g/l;0,06 simazin;;mikro g/l;0,06 prometrin;;mikro g/l;0,06 propazin;;mikro g/l;0,06 bromacil;;mikro g/l;0,06 vsota pesticidov ;;mikro g/l;0,5 Lahkohlapni alifatski halogenirani ogljikovodiki:;; diklorometan;;mikro g/l;2,0 Tetraklorometan;;mikro g/l;2,0 1,2-dikloroetan;;mikro g/l;3,0 1,1-dikloroeten;;mikro g/l;0,5 trikloroeten;;mikro g/l;2,0 tetrakloroeten;;mikro g/l;2,0 Vsota lahkohlapnih alifatskih halogeniranih ogljikovodikov (LHCH);;mikro g/l;10 mineralna olja;;mikro g/l;10 krom;Cr;mikro g/l;30 ” marked=”Uredba o kakovosti podzemne vode” responsive=”” publish_datetime=”” expiry_datetime=”” el_id=”” el_class=”” el_style=””][/bt_bb_table]