{"id":3879,"date":"2011-06-22T21:50:03","date_gmt":"2011-06-22T19:50:03","guid":{"rendered":"https:\/\/jds.vilenica.com\/?p=3879"},"modified":"2018-11-17T21:52:31","modified_gmt":"2018-11-17T20:52:31","slug":"prijateljsko-srecanje-jamarjev-treh-dezel","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/2011\/06\/22\/prijateljsko-srecanje-jamarjev-treh-dezel\/","title":{"rendered":"Prijateljsko sre\u010danje jamarjev treh de\u017eel"},"content":{"rendered":"<p>V soboto zgodaj zjutraj smo se odpravili proti Kamniku. Namenjeni smo bili na vrh Velike planine v Dom\u017ealsko ko\u010do. Tam se je namre\u010d odvijalo leto\u0161nje Sre\u010danje jamarjev 3 de\u017eel. To je bilo tokrat malce druga\u010de, saj je bilo potrebno od parkiri\u0161\u010da do ko\u010de hoditi kak\u0161ne dobre pol ure. Za lenuhe in na\u0161o opremo, so organizatorji uredili prevoz s kombijem. Tja smo prispeli z zamudo. Kljub temu, so  nas organizatorji po\u010dakali z otvoritvenim govorom, za kar smo jim izrazito hvale\u017eni. V ko\u010di so nas sprejeli Dane Holcar in njegova soproga ter Vido Kregar. Na hitro so nas pospremili do sob, kjer smo odlo\u017eili prtljago. In \u017ee so nas prosili, naj se jim takoj pridru\u017eimo, da pri\u010dnejo z govorom. V ko\u010di so bili \u0161e italijanski jamarji (gruppo Malo in Kra\u0161ki krti) ter ve\u010d avstrijskih privr\u017eencev (Vide\u017e in drugi). Vido Kregar nas je toplo pozdravil v treh jezikih. Zahvalil se je vsem za prihod. Na kratko je razlo\u017eil potek sre\u010danja. Nato je predal besedo poslanki Dr\u017eavnega zbora Republike Slovenije in pod\u017eupanji ob\u010dine Kamnik ge. Julijani Bizjak Mlakar. Ga poslanka nas je lepo pozdravila in poudarila pomembnost na\u0161ega dela v raziskovalne in naravovarstvene namene. Povedala je o Veliki planini, ki \u0161e dandanes ohranja svoje lepote. Poudarila je njeno pomembnost kot dela ob\u010dine, ki daje velik prispevek k turizmu. Pozdravila je na\u0161 shod, da bomo tako zdru\u017eili na\u0161e prijateljstvo in tako v bodo\u010de sodelovali. Pozvala nas je k nadaljevanju in \u0161iritvi na\u0161ega kroga. Po slavnostnem govoru, smo se prijavili. Prejeli smo bone za spanje in jeda\u010do. Takoj so nas postregli z obilno porcijo makaronov in solato iz rde\u010de pese.<\/p>\n<p>Kmalu za tem so nas povabili na obisk najbli\u017eje jame. Seveda smo se odlo\u010dili da gremo. Do jame Kofce nas je vodil Dane Holcar in Franc Holzer. Do nje je bilo 10 min hoda po lepi gorski stezi. Okrog na\u0161e ko\u010de so se nizale plan\u0161arske ko\u010de. Vse naokrog pa so se pasle kravice. Vse je bilo nepopisno zeleno, le v daljavi so se delali \u010drni oblaki. V jamo smo se spustili po vrvi, kjer nas je pri\u010dakala gmota gospodinjskih odpadkov. Tamkaj\u0161nji jamarji so nam razlo\u017eili, da so ti odpadki lokalnih prebivalcev, ki so \u0161e do nedavnega tam odlagali vso svojo nesnago. Pot smo nadaljevali v rov, kjer nas je \u010dakal prvi in edini spust v brezno. Vse naprej nas je pot vodila po vodoravnem rovu, ki se je kon\u010dal v manj\u0161i dvorani. Tam je bilo mogo\u010de splezati v o\u017eji del, ki se je nadaljeval v ozkem meandru za nekaj sto metrov. Jama ni bila zahtevna, bila je tudi precej topla za gorske razmere. Zaradi sestave kamna in zimskih zmrzali, pa se je kamenje nenehno drobilo in padalo. To je marsikaterega obiskovalca zmotilo, zato so se nekateri hitro vrnili. Res je bilo neugodno, saj se zvok padajo\u010dega kamenja, grozno sli\u0161i. \u0160e posebej ko visi\u0161 v vertikali. Iz jame smo se zadnji vrnili okrog 17.h. V ko\u010di je bilo takrat \u017ee veselo, saj so se na\u0161im jamarjem pridru\u017eili tudi jahalci konjev iz sosednje ko\u010de. V dru\u017ebi smo tako pri\u010dakali ve\u010derjo. Tokrat so nas postregli s toplo in odli\u010dno pi\u0161\u010dan\u010djo obaro, ki je \u0161e kako teknila. Po ve\u010derji se je v jedilne  prostore zasli\u0161al zvok muzike. Nenadoma so vstopili trije muzikantje, ki so igrali na harmoniko, trobento in klarinet. Ti so bili \u017ee veselo razpolo\u017eeni. Prav kmalu smo veselo zaplesali tudi mi. Po nekaj pavzah, nas je nagovoril Vido Kregar, ki je pozdravil \u0161e enkrat vse in podeli priznanje udele\u017eencem. Nato smo ve\u010der odplesali do poznih ur. Zbudili smo se v de\u017eevnem vremenu, zato smo nedeljski ogled jame prelo\u017eili. Ta je bila namre\u010d oddaljena 3 ure hoda. V zameno so nam ponudili ogled srednjeve\u0161kega Kamnika. Ogledali smo si ga v spremstvu Daneta Holcarja, Franca Holzer in Vida Kregarja. Preden smo se raz\u0161li, nas je povabil na praznovanje naslednjega  prvega maja v planinah. Po kosilu smo se zadovoljni odpravili proti domu. Na sre\u010danju jamarjev treh de\u017eel smo bili prisotni Branko Pipan, Zdenka \u017ditko, Flamiano Bonisolo, Vasja in Reni Vadnov.<\/p>\n<p>Fotografije in tekst: Reni Vadnov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V soboto zgodaj zjutraj smo se odpravili proti Kamniku. Namenjeni smo bili na vrh Velike planine v Dom\u017ealsko ko\u010do. Tam se je namre\u010d odvijalo leto\u0161nje Sre\u010danje jamarjev 3 de\u017eel. To je bilo tokrat malce druga\u010de, saj je bilo potrebno od parkiri\u0161\u010da do ko\u010de hoditi kak\u0161ne dobre pol ure. Za lenuhe in na\u0161o opremo, so organizatorji &hellip; <a href=\"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/2011\/06\/22\/prijateljsko-srecanje-jamarjev-treh-dezel\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d<span class=\"screen-reader-text\"> &#8220;Prijateljsko sre\u010danje jamarjev treh de\u017eel&#8221;<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3885,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-3879","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-nekategorizirano"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3879","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3879"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3879\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3892,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3879\/revisions\/3892"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3885"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3879"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3879"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3879"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}