{"id":5369,"date":"2024-12-01T13:58:38","date_gmt":"2024-12-01T12:58:38","guid":{"rendered":"https:\/\/jds.vilenica.com\/?page_id=5369"},"modified":"2024-12-16T12:15:44","modified_gmt":"2024-12-16T11:15:44","slug":"drca_jama_in_jama_dolenca_pri_brestovici_-_brestoviski_vodovod","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/fixtures\/raziskovanja\/drca_jama_in_jama_dolenca_pri_brestovici_-_brestoviski_vodovod\/","title":{"rendered":"Dr\u010da jama in jama Dolenca pri Brestovici – Brestovi\u0161ki vodovod"},"content":{"rendered":"
\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2024\/12\/JDS-leto-1962-dnevnik-Jozeta-Gustincica-scaled.jpg\"<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div>

Pomen jamarjev pri iskanju vodnih virov na Krasu
\r\n<\/span><\/span><\/h3>
Dec 1, 2024<\/div><\/header>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div>

Podoba kra\u0161kega borja\u010da s \u0161tirno, v katero se preko \u017elebov steka padavinska voda s strehe, je verjetno vsakomur poznana. Mlaj\u0161im generacijam (predvsem pa tistim, ki prihajajo) ter manj pou\u010de\u00adnim obiskovalcem Krasa, je samoumevno, da pri\u00adte\u010de voda iz pipe ob vsakem trenutku. Vsem pa ni znano, da so bile kra\u0161ke \u0161tirne \u0161e pred dvajsetimi leti skoraj edini vir pitne vode na Krasu. Pa tudi tisti, ki smo pomanjkanje vode ob\u010dutili, pogosto pozabljamo, kako dragocena dobrina je voda.<\/p>\n

Da bi la\u017eje razumeli pomen vodne oskrbe, se je potrebno ozreti nekoliko v preteklost. Leta 1869 je imela Se\u017eana 1071 prebivalcev. Njena vloga se je za\u010dela pove\u010devati z izgradnjo ceste, kasneje pa \u0161e ju\u017ene \u017eeleznice Dunaj \u2013 Trst leta 1857. S tem je dobila nove funkcije, ki so pove\u010devale mo\u017enosti za zaposlovanje izven kmetijstva, spodbujale pa so tudi rast prebivalstva. Leta 1952 postane Se\u017eana mesto. S tem se je za\u010dela razvijati industrija (obra\u00adti tekstilne industrije, kovinska, elektrotehni\u010dna, kemi\u010dna, lesna, mesnopredelovalna industrija ter tovarna kmetijske mehanizacije). Obmejna lega je pogojevala tudi razvoj \u0161tevilnih prevozni\u0161kih in zunanjetrgovinskih podjetij ter ustanovitev pro\u00admetnega terminala. Neposredno zaledje sloven\u00adskih in italijanskih obalnih mest pa je omogo\u010dalo tudi razvoj izletni\u0161kega in stacionarnega turizma. Nove zaposlitvene mo\u017enosti so torej privabljale delovno silo, leta 1991 je bilo v Se\u017eani 49% prise\u00adljenih, skupno \u0161tevilo prebivalcev pa je bilo 4866 (Slovenija: pokrajine in ljudje, 1998).<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>

Z razvojem gospodarstva se je izbolj\u0161al \u017eivljenj\u00adski standard. Kon\u010dna posledica vsega tega pa je bila potreba po ve\u010djih koli\u010dinah pitne vode. Dru\u017e\u00adbenim dejavnikom pa se je vsakih nekaj let pridru\u00ad\u017eil \u0161e naravni. To so bile su\u0161e. Problem z vodno oskrbo je postajal vse bolj o\u010diten v za\u010detku 50. let, predvsem z za\u010detkom obratovanja bolni\u0161nice in mlekarne. V 50. letih 20. stoletja se je z vodo iz vodovodov oskrbo\u00adval le manj\u0161i dele\u017e prebivalstva. Ve\u010dinoma so se oskrbovali z vodo iz cistern, kapnic ali lokalnih vodnih izvirov. Na obmo\u010dju Krasa sta bili le dve vodovodni napravi. Med prvo svetovno vojno je bil zgrajen vodovod za severozahodni del Krasa v \u00ad\u00ad\u00ad\u00adbli\u017eini fronte. Del tega je bil usmerjen tudi proti Se\u017eani. Glavno zajetje za ta vodovod pri Stranah pod Nanosom so Italijani leta 1928 preusmerili proti Postojni, zato je za\u010delo vode primanjkovati, 2\/5 vodovoda (od Komna do Opatjega sela) so tako izklju\u010dili iz uporabe. Zaradi velikega primanjkovanja vode so bili Italijani leta 1930 primorani zgraditi priklju\u010dek na tr\u017ea\u0161ki vodovod pri Op\u010dinah. Zaradi usihanja ostalih vodnih virov je bila Se\u017eana vedno bolj navezana na dobavo vode iz Trsta. Potrebe po vodi pa so seveda nara\u0161\u010dale tudi v Trstu. Tako je Trst v \u010dasu su\u0161e v poletnih mesecih enostavno zaprl dovod vode. Se\u017eana in okoli\u0161ko obmo\u010dje sta tako ostala brez vode. Kraji ob cesti Hrpelje \u2013 Podgrad so se oskrbovali z vodo iz istrskega vodovoda (Ekonomsko \u2013 dru\u017ebeni problemi se\u017eanskega okraja, 1953).<\/p>\n

Konec 60. in v za\u010detku 70. let prej\u0161njega stoletja se je torej o vodni oskrbi vedno glasneje govorilo. Tudi v jamarskih krogih. Vodnogospodarska sekci\u00adja iz Nove Gorice je poskusno \u010drpala vodo v jami Dolenci, vendar so bile koli\u010dine vode preskromne (Kra\u0161ki vodovod Se\u017eana).<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2024\/12\/JDS-leto-1975-dnevnik-Jozeta-Gustincica-scaled.jpg\"<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>

Dr\u010do jamo in Dolenco jamo so jamarji se\u017ean\u00adskega dru\u0161tva raziskali \u017ee leta 1963 pod vodstvom takratnega predsednika Jamarskega dru\u0161tva Se\u00ad\u017eana Jo\u017eeta Gustin\u010di\u010da. Doma\u010dini so nameravali vodo iz teh dveh jam uporabljati v gospodinjske in kmetijske namene (za napajanje \u017eivine). Te\u017eava je bil le denar za vodno \u010drpalko in rezervoar. Z barvanjem je bilo namre\u010d \u017ee prej dokazano, da je voda povezana z Reko (M.T.,1974). Za razliko od Reke pa je bila ta voda \u010dista. Dodatna vzpodbuda je bila tudi ta, da so se vodne zaloge po \u010drpanju izredno hitro obnovile.<\/p>\n

\u010clani Jamarskega dru\u0161tva Se\u017eana so se nato dogovorili, da si ogledajo in razi\u0161\u010dejo Dr\u010do jamo v neposredni bli\u017eini Brestovice. V jamo so se 25. avgusta 1974 spustili Stane Henigman, Stane Jan\u00adkovi\u010d, Jo\u017ee Pahor in Viktor Saksida. Na globini 52 metrov so pri\u0161li do vode in ugotovili, da je globina vode od 11 do 13 metrov. Za raziskovanje vodnih delov jame so se nato povezali s potaplja\u010di. Pri naslednjih akcijah so tako sodelovali potaplja\u010di Potaplja\u0161ke sekcije Jamarske zveze Slovenije. 25. maja, 8. junija in 6. julija 1975 so se v jamo spustili Marko Kra\u0161evec, Bogdan Kova\u010d, dr. Boris Sket in in\u017e. Renato Verbov\u0161ek. Ugotovili so, da gre za ve\u010d\u00adjo koli\u010dino vode, ki je povezana s teko\u010do vodo.<\/p>\n

\u0160e ve\u010dji uspeh pa je sledil 13. septembra 1975, ko sta se v jamo potopila Marko Kra\u0161evec in Bog\u00addan Kova\u010d. Potopila sta se 30 metrov v notranjost sifona. Marko Kra\u0161evec je na globini 15 metrov na\u0161el \u010dlove\u0161ko ribico.<\/p>\n

Dokazi teh raziskovanj so v kasnej\u0161i fazi slu\u017eili za odlo\u010ditev, da so se za\u010dele raziskave z vrtinami. Konec leta 1975 so stekle priprave za prijavo raziskovalne naloge.<\/p>\n

Leta 1980 so jamarji in dokon\u010dno geologi raz\u00adiskali kra\u0161ke vodne tokove pri Brestovici pri Kom\u00adnu, ob mejnem prehodu Klari\u010di.<\/p>\n

V naslednjih letih so naselja in prebivalci Krasa postopoma dobili tako dragocen vodovod.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

Dolenca jama<\/strong><\/p>\n

\u017de nekdaj so starej\u0161i prebivalci Brestovice pri Komnu in okoli\u0161kih vasi pripovedovali, da naj bi se na Krasu nahajale jame, v katerih je voda. Leta 1953 so v Sloveniji potekale raziskave na ve\u010d obmo\u010djih, tudi na Komenskem Krasu, kjer se za\u00adhodno od vasi Brestovica nahaja Dolenca jama.<\/p>\n

Vodnogospodarska sekcija iz Nove Gorice je na teren poslala svoje raziskovalce, ki so meseca avgusta opravili poskusna \u010drpanja vode iz jame. Ugotovili so, da je vode odlo\u010dno premalo za resno \u010drpanje. Jama ima stalen dotok, a je koli\u010dina vode premajhna.<\/p>\n

Leta 1973 so si \u0161tirje \u010dlani dru\u0161tva ogledali vhodno brezno in se spustili do globine devetih metrov. Raziskovanje jame so nadaljevali do sifo\u00adna. Na dnu jame so opazili ve\u010dje podorne bloke, na stenah pa sledi vode.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

Dr\u010da jama<\/strong><\/p>\n

Po ogledu jame Dolenca so se jamarji Jamar\u00adskega dru\u0161tva Se\u017eana dogovorili in odlo\u010dili, da si ogledajo \u0161e Dr\u010do jamo, ki se prav tako nahaja v neposredni bli\u017eini Brestovice.<\/p>\n

Prva raziskovanja v jami so bila \u017ee leta 1963, ko so se vanjo spustili jamarji in naleteli na vodo. Z metanjem kamenja so ocenili globino vode pri\u00adbli\u017eno osem metrov, vendar je kamen padel na eno izmed skalnih polic. Leta 1973 so se ponovno odpravili v jamo. Za\u010deli so s spustom po strmem rovu, ki se na 8,5 metrih prevesi v 60 metrov dolgo dr\u010do. Pri sestopu na dno jame so ugotovili, da se rov z naklonom 48\u00b0 nadaljuje v sifonu.<\/p>\n

Nadaljnje raziskovalne akcije v Dr\u010di jami so potekala leta 1975, ko so jamarji organizirali kar tri akcije, in sicer 25. maja, 8. junija in 6. julija. Za raziskovanje so na pomo\u010d poklicali po\u00adtaplja\u010de Potaplja\u0161ke sekcije Jamarske zveze Slo\u00advenije, ki so bili \u010dlani Dru\u0161tva Proteus. V jamo so se spustili Marko Kra\u0161evec, Bogdan Kova\u010d, dr. Boris Sket in in\u017e. Renato Verbov\u0161ek. Pri teh akcijah so sodelovali \u0161e Raziskovalna in vod\u00adna skupnost Socialisti\u010dne Republike Slovenije, Geolo\u0161ki zavod Socialisti\u010dne Republike Slove\u00adnije in nekateri tuji strokovnjaki. V jami so bile opravljene osnovne hidrolo\u0161ke, speleolo\u0161ke, geofizikalne in druge raziskave. Ugotovili so, da je na globini 52 metrov mo\u017een dostop do 32 m2 vodne povr\u0161ine. Poleg vode je bila v jami l3. septembra 1975 najdena \u010dlove\u0161ka ribica in rakci vrste Troglocaris. Na tej akciji sta se v jamo od\u00adpravila Marko Kra\u0161evec in Bogdan Kova\u010d.<\/p>\n

Z barvanjem toka Reke je bilo v 80. letih ugo\u00adtovljeno, da je voda iz Dr\u010de jame povezana z Reko (M.T.,1974).<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2024\/12\/Posnetek-zaslona-2024-12-01-135049.png\"<\/span><\/div>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>

O teh \u010dasih pa pravi \u010dlan Jamarskega dru\u0161tva, gospod Viktor Saksida takole: \u00bb\u017de stari ljudje so veliko govorili o jamah in tudi o vodi v njih. V meni se je vzbudila \u017eelja, da bi si te podzemeljske lepote tudi ogledal. Vedno sem bil prepri\u010dan, da je v ljudskem izro\u010dilu nekaj resnice. \u017de leta 1953 so tekle raziskave na velikem podro\u010dju Slovenije, med drugim tudi v Brestovici na Krasu, ki je s 54 m nadmorske vi\u0161ine najni\u017eji kraj v na\u0161i ob\u010dini in kjer so doma\u010dini pravili, da je v ondotnih jamah precej vode. Raziskovalci Vodnogospodarske sekcije iz Nove Gorice so poskusno \u010drpali vodo v jami Dolenjci in ugotovili, da je tam vode manj kot 7 l\/sek, kar je bilo odlo\u010dno premalo za resno \u010drpanje vode.<\/p>\n

Kasneje smo se \u010dlani Jamarskega dru\u0161tva iz Se\u017eane dogovorili, da si ogledamo \u0161e drugo jamo: Dr\u010do jamo v neposredni bli\u017eini Brestovice in jo razi\u0161\u010demo. Prvi\u010d smo se spustili v jamo 25.8.1974 in to Stane Henigman, Stane Jankovi\u010d, Jo\u017ee Pahor in jaz. Ko smo pri\u0161li v globino 52 m, smo pri\u0161li do vode in ugotovili, da je je okoli 8-12 m2 in od 11 do 13 m globine in da se nadaljuje \u0161e v neznano smer. To so bili prvi znaki, ki so kazali, da je treba z raziskovanjem nadaljevati. Zato je bilo potrebno anga\u017eirati sposobne potaplja\u010de, ki smo jih na\u0161li v \u010dlanih Potaplja\u0161ke sekcije pri Jamarski zvezi Slovenije. Sledile so akcije 25.5., 8.6. in 6.7.l975. V teh akcijah so sodelovali potaplja\u010di Marko Kra\u0161evec, Bogdan Kova\u010d ter dr. Boris Sket in ing. Renato Verbov\u0161ek. Ugotovljeno je bilo, da gre za ve\u010dje koli\u010dine vode, ki je v zvezi s teko\u010do vodo. Peta akcija, ki je bila 13.9.1975, je obrodila \u0161e dodaten uspeh. Po skupaj eno uro in \u0161estnajst minut trajajo\u010dem raziskovanju sifona obeh potaplja\u010dev Marka Kra\u0161evca in Bogdana Kra\u0161evca, ko sta se podala do 30 m v notranjost sifona, je bila najve\u010dja senzacija ta, da je Marko ulovil \u010dlove\u0161ko ribico na pribli\u017eno petnajstih metrih globine ter jo prinesel na povr\u0161je. Sama najdba \u010dlove\u0161ke ribice bi bila samo dokaz, da je voda zdrava, pitna; zanimivost pa je, da je bila ujeta v globini, ki je dejansko pod morsko gladino.<\/p>\n

Tudi ti dokazi so potem slu\u017eili za odlo\u010ditev, da gremo v raziskovanje \u0161e z vrtanji, ki naj bi jih opravil Geolo\u0161ki zavod SR Slovenije iz Ljubljane.”<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2024\/12\/Priznanje-iz-december-1984-scaled.jpg\"<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":1,"featured_media":5379,"parent":170,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-5369","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5369","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5369"}],"version-history":[{"count":16,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5369\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5395,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5369\/revisions\/5395"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/170"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5379"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5369"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}