{"id":4776,"date":"2018-12-03T21:56:14","date_gmt":"2018-12-03T20:56:14","guid":{"rendered":"https:\/\/jds.vilenica.com\/?page_id=4776"},"modified":"2018-12-03T22:46:54","modified_gmt":"2018-12-03T21:46:54","slug":"jama-sezanske-reke","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/fixtures\/raziskovanja\/jama-sezanske-reke\/","title":{"rendered":"Jama Se\u017eanske reke"},"content":{"rendered":"
\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/imgp2841-1.jpg\"<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div>

Medklubsko sodelovanje treh primorskih jamarskih dru\u0161tev \u2013 Jamarskega odseka Slovenskega planinskega dru\u0161tva Trst, Jamarskega dru\u0161tva Se\u017eana in Jamarskega dru\u0161tva Danilo Rem\u0161kar Ajdov\u0161\u010dina \u2013 je obrodilo sadove. Marca 2011 so namre\u010d odkrili \u0161e en dostop do podzemnega toke reke Reke v Jami Se\u017eanske reke pri Orleku. Ob prihodu do Reke pa so na\u0161li vrvi in kaj kmalu ugotovili, da so pravzaprav pri\u0161li v Brezno v Str\u0161inkni dolini.<\/em><\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>

Jama
\r\n<\/span><\/span><\/h3><\/header>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div>

Jama le\u017ei v neposredni bli\u017eini vasi Orlek pri Se\u017eani; od Brezna v Str\u0161inkni dolini, kjer so se\u017eanski jamarji dosegli podzemni tok reke Reke leta 2003, je oddaljena pribli\u017eno 300 metrov v smeri vzhod. Vhod v jamo le\u017ei v plitvi vrta\u010di, v kateri sta Caludio Brato\u0161 in Stojan Sancin \u017ee pred leti kopala nekaj dihalnikov, izmed katerih je bil perspektiven ta, danes imenovan Jama Se\u017eanske reke.<\/p>\n

Jama je nastala v dobro zakraselih apnenci kredne starosti se\u017eanske formacije. Za razliko od ve\u010dine jam na Krasu so kapni\u0161ke tvorbe v tej jami prej izjema kot pravilo. Jama je v splo\u0161nem niz zaporednih brezen, ki so med seboj lo\u010dena s kratkimi in ozkimi meandri, v katerih je viden vodni kanal. Po stenah brezen je lepo ohranjen jamski skalni relief v \u0161tevilnih oblikah. Najpogostej\u0161e so fasete in \u017elebi\u010di; pogosto pa so v stenah lepo vidni rudisti. Fini sedimenti, po doma\u010de blato (tako \u00bbfljaskasto\u00ab, kot Nutella) se v zgornjih delih praviloma ne pojavljajo, temve\u010d od 100 metrov globine dalje. V teh globinah so zelo pogosti tudi vermikuliti.<\/p>\n

Objektivne nevarnosti, ki pre\u017ei na jamarje, to je padajo\u010de kamenje, je v jami relativno malo. Ta nevarnost je na nas pre\u017eala na globini med 40 in 50 metrov, kjer je na vrhu brezna bila plat bre\u010de. Kapljajo\u010da voda in drsanje vrvi sta botrovala padanju kamenja, kar pa smo re\u0161ili s \u00bb\u010distilno akcijo\u00ab.<\/p>\n

\u00bbBrezno velike dimenzije\u00ab se odpre pribli\u017eno 100 metrov nad Reko, in do tam tudi segajo poplavne vode, kar smo videli po listju in organskem materialu. Brezno nas privede do velikega sto\u017eca iz finih, nesprijetih delcev. Reki pa sledimo od prito\u010dnega jezerca do odto\u010dnega jezerca. Vmes te\u010de med brzicami (te ustvarjajo mo\u010dno bu\u010danje) in ponikne pod nizek strop in med podornim kamenjem.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/imgp2831-1.jpg\"<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>

Kako smo se spopadali z jamo<\/span><\/span><\/h3><\/header>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div>

Skupne akcije med Jamarskim odsekom Slovenskega planinskega dru\u0161tva Trst so se pri\u010dele junija 2010. A takrat je bila za Claudiem Brato\u0161em in Stojanom Sancinom v tej jami \u017ee dolga in trnova pot. Ne vemo to\u010dno, koliko akcij in koliko ur sta pre\u017eivela v jami, vendar lahko ocenimo, da sta skupaj opravila okrog 200 akcij in 1600 ur.<\/p>\n

Skupne akcije so bile tedenske, z izjemo poletnih po\u010ditnic med julijem in septembrom. A po\u010ditnice so bile bolj kot ne prisilne. Claudio je namre\u010d do\u017eivel neljub dogodek, ko se mu je del podora nevarno pribli\u017eal. To je bilo pred predelom, imenovanim Alpe. Takrat je poslal zanimiv mejl: \u00bbPetek sva se s Stojanom mudila v Orle\u0161kem dihalniku. Raz\u0161irila sva stransko o\u017eino in s tem si pridobila prostor za odlaganje materijala. Zatem sva se lotila sirjenja meandra, napredovala sva za pet metrov, ta se ne spremeni, raz\u0161iritve ni se na obzorju. Ko sva se vra\u010dala, Stojanu je spodrsnila noga in zatem nevarno udaril v nestabilno kamenje, podor se je premaknil in skoraj zasul prehod, prekopal sem materijal in v strahu zlezel na povr\u0161je. Ko sva \u0161la v bar in pila zelo dobro pivo in ob\u010dudovala zaton, sem se samega sebe vpra\u0161al, veliko sem jamaril, vedno sem imel sre\u010do, sem se vedno vrnil na povr\u0161je. ….. Pri\u0161el sem do zaklju\u010dka, take podvige prepu\u0161\u010dam mladini. Orle\u0161ki dihalnik me ne bo ve\u010d videl!\u00ab<\/em><\/p>\n

\u010clove\u0161ke zaobljube imajo kratek vek trajanja. Zaobljube speleoholika pa \u0161e kraj\u0161i. Po jesenskih poplavah je Bo\u017eo dobil nov mejl: \u00bbKot ste videli, ta glavni dihalnik je divjal da je bilo strah…. drugi teden bom nastavil elektri\u010dni kabel do delovi\u0161\u010da, nabavil sem si celoten materijal za stabilizacijo podora, imam zelo dober generator in vsa orodja za stvar speljati do konca, pisal sem tudi Jakotu. Claudio.\u00ab<\/em><\/p>\n

Koraj\u017eo smo tako kmalu znova zbrali, podor pa sanirali z materialom za zidarske odre. Sledile so Alpe in mukatrpno delo v njih. Ozek, vodoraven meander. Nekateri si bomo ta del zapomnili po trebu\u0161njakih, ki smo jih delali, ko smo prekladali vedra, polna te\u017ekega apnenca. Pod Alpami je sledila ena izmed ad \u2013 hoc akcij, ki jo je na vrat na nos sklical Robert Rehar. Na no\u010dni akciji konec novembra 2010 se nas je zbralo kar devet, ko smo vsi verjeli Robertu, da gremo na Reko. A ve\u010d kot kopanja v breznu, pod Alpami (katere smo sicer osvojili in pre\u010dkali prej\u0161nji dan), nismo pri\u0161li. Kljub vsemu pa je bila lepa akcija. Sledilo je lepo in marljivo delo ter Wadaleaks z najve\u010djim in naj\u0161ir\u0161im delom jame, okrog 40 m globokim breznom. Nato je bilo tako, da so radovedna srca Ajdovcev rinila naprej, kleni Kra\u0161evci pa so po\u010dasi \u0161irili o\u017eine, da so danes dostopne vsem.<\/p>\n

27. decembra 2010 je bil \u0161e en no\u010dni skok. V jamo smo \u0161li okrog 21. ure, ven pa smo pri\u0161li okrog 3. ure zjutraj. Na za\u010detku je akcija skoraj padla v vodo, saj smo na dnu pogruntali, da nimamo vrtalnika. Vso opremo za \u0161irjenje nam je pripravil Claudio. Zato nismo vedeli, kaj je kdo nesel. Robert je splezal ven in se \u010dez 45 minut, na sre\u010do, vrnil z ma\u0161inco. Ta \u010das sem izmeril od dna, pa \u010dez velik \u0161aht in \u0161e naslednjo stopnjo. Bo\u017eotovi spomini: \u00bb\u0160irjenje z Reharjem in macolo je res poezija. Na vrsto za macolo pride\u0161 vsako uro za 5 minut. Pri\u0161li smo skozi o\u017eino. Rehar se je spustil v okroglo brezno (fi 3 m) okrog 10 m. Tam je nov meander pa takoj o\u017eina, spodaj \u0161aht 30 m. Prepiha malo. O\u017eina, kjer se je Robert ustavil, je prehodna v eni akciji. Sli\u0161alo se je da kamen pade v neko vodo. Verjetno tolmun. Vrnitev je bila za nekatere pravi kri\u017eev pot. Te\u017eka baterija in o\u017eine so iz Kevina stisnile zadnje kalorije\u2026\u00ab<\/em><\/p>\n

Novo leto se je za Claudia za\u010delo precej ozko in neudobno. Meander, nekoliko globlje od 100 m, ga je namre\u010d tako namu\u010dil, ga je poimenoval Esesovski meander. Potem je \u0161lo la\u017eje in globlje. Ekipe so na naslednjih akcijah \u017ee sli\u0161ale \u0161um vode.<\/p>\n

Bo\u017eo (ob akciji 19. \u2013 20. 2.2011): \u00bbPrvotno planirana ekipa se nam je mo\u010dno osula. Naprej sta \u0161la Zdenka in Boni. Sta skoraj \u017ee raz\u0161iril o\u017eino. Nato sva pri\u0161la se jaz in Bla\u017e. \u017de tam, kjer sva se ustavila z Davidom zadnji\u010d, je bilo iz globine sli\u0161at \u0161umenje. Po mojem ni bilo \u0161umenje jesenskega listja. Niti ne prepih. Upam si stavit, da je bil slap oz. voda. Raz\u0161irili smo o\u017eino bolj za silo, ker sem vzel slabo baterijo. Spustilo smo se okrog 10 m, nato sledi o\u017eina nad 30 m globokim \u0161ahtom \u2013 ocenjeno po posluhu. Dela je za eno akcijo. \u0160umenje se \u0161e bolj sli\u0161i. Ven smo odnesli vse baterije. Zdenka in Boni sta sli\u0161ala en \u010duden zvok. Ne vesta, kaj bi lahko bilo. Zdenki se je zdelo kot bi se odlomila skala. V jami sem videl belega kukca. Prava jamska \u017eival. O\u017eine raz\u0161irjene 15.2 in 19.2 bi bilo rahlo za sfrizirat.\u00ab<\/em><\/p>\n

Sprva torej misle\u010d, da so to \u0161umenja v glavi. A resnica je bila vedno bli\u017eje. Ker je bilo \u0161umenje tako mo\u010dno, smo mislili, da je slap. Velik slap. Potreben je bil le \u0161e desert. In ta je bil \u010cokoladni. \u00bb\u010cokoladni desert (4. marec 2010) je bil bolj \u010dokoladna mu\u010dilnica. Poslu\u0161ala pa sva najdalj\u0161e odmeve, kar jih pomnim. Ma pri\u0161la sva skozi in se zna\u0161la v oknu sredi brezna velikih dimenzij (Claudio smo le do\u010dakali tvoje velike dimenzije). Kamen pade v blato 60-70 m ni\u017eje. Vodni tok pa je tako po ob\u010dutku \u0161e globlje. Spodaj je mo\u010dan tok ni nek studenec. Tudi midva sva enkrat sli\u0161ala eno \u010dudno bobnenje, kot bi se valila skala ali hlod po vodi. Slaba novica je, da je kolikor sva videla brezno, v blatu. Imela sva le 10 m vrvi, zato sva \u0161la ven. Za vrnitev sva rabila dve uri in pol. Fotke so bolj \u0161voh. Ma glede na to, da se na Canonu zaradi blata ni videl niti ekran, so \u0161e fajn. \u0160umenje reke je tako lepo, da si ga bom posnel, si ga bom vrtel, ko ne bom mogel zaspat\u00ab<\/em>. Dvoma nato ni bilo ve\u010d. Lepe son\u010dne nedelje se je trojica (Claudio, David in Rosana) odpravila v jamo. Kot je dejal Claudio: \u00bbSamo u\u017eivat\u00ab. In smo \u0161li. Nepopisno veselje. Kon\u010dno! A kaj, ko potem \u010dlovek najde v jami vrv. In vidi, da je plo\u0161\u010dica od \u00bbSe\u017eane\u00ab. No, ja, se pa\u010d zgodi. Imamo pa sedaj jamski sistem! Pri\u0161li smo v eno izmed stranskih dvoran Brezna v Str\u0161inkni dolini, vendar tega \u017ee pri za\u010detku raziskovanj nismo vedeli, saj nismo imeli natan\u010dnega na\u010drta Str\u0161inkne. Slapa sicer ni bilo, bile pa so brzice, preko katerih te\u010de reka. Po navdu\u0161enju nad odkritjem je bil potreben oddih izdelava na\u010drta. Raziskave v jami pa se nadaljujejo, saj je potrebno raziskati vse prehode v delu jame, kjer je tok Reke. Pri vsem tem ne gre pozabiti tudi \u0161tevilnih drugih, mogo\u010de malenkostnih opravil v jami, ki pa so bistveno pripomogle k dostopu. Med njimi je prav gotovo postavitev klamf.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>

\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/img_0653-1.jpg\"<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div>

Kdo smo bili<\/span><\/span><\/h3><\/header>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div>

V jami nas je delalo precej. Natan\u010dna statistika, ki smo jo vodili, je jasna. Od 17. junija 2010 do 8. aprila 2011 je bilo opravljenih 55 akcij. K temu je potrebno pri\u0161teti \u0161e 200 akcij Stojana in Claudia izpred let. Skupaj torej 255 akcij, kar pomeni ve\u010d kot 1000 delovnih ur, skupno \u0161tevilo akcij pa je 567. V jami je sicer delalo in raziskovalo 21 jamarjev in jamark. V tabelah so prikazani statisti\u010dni podatki, ki jih vestno in predano ureja Jaka. Ureja jih tako natan\u010dno in z ob\u010dutkom, kot se spopada z o\u017einami… Vsak od jamarjev in jamark je predstavljal pomemben del v celotni zgodbi. Kljub vsemu pa po aktivnosti dale\u010d najbolj izstopata Claudio in Stojan. Jamarji JO SPD Trst: Claudio Brato\u0161, Stojan Sancin in Dean Zobec; jamarji in jamarke JD Se\u017eana: Sara Bensi, Bonisolo Flamiano, Rosana Cerkvenik, Jordan Gu\u0161tin, Jaka Jakof\u010di\u010d, Jure Jakof\u010di\u010d, Emil Kari\u017e, David Maver, Bogdan Opara, Andrej Peca, Jasmina Rijavec in Zdenka \u017ditko; jamarji JD DR Ajdov\u0161\u010dina: Matej Bla\u0161ko, Klemen Cigoj, Bla\u017e Kodele, Kevin Kre\u010di\u010d, Robert Rehar in Bogomir Rem\u0161kar. Pri vsem skupaj ne gre zanemariti tudi hitre in obse\u017ene komunikacije. Skupaj se je dopisovanj, \u010dlanov na internetnih straneh dru\u0161tev, evidenc in ostalega nabralo kar za 220 strani! Ne, seveda ne bomo printali. Samo za digitalni arhiv\u2026<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>

Znano je, da so jame tudi prostor, kjer se \u010dlovek lahko poglobi vase in odkrije svoj potencial. Tudi \u00bbwajdovski\u00ab slav\u010dek Bo\u017eo se je v jami poglobil vase in nastala je \u010dudovita pesnitev:<\/p>\n

Reki…<\/em><\/strong><\/span>
\nKrasna si, kalna h\u010di temin<\/em>
\nbrdka v temni si lepoti,<\/em>
\nko ti nepredirnih globo\u010din<\/em>
\njamarjev lu\u010d ne zmoti,<\/em>
\nkrasna si, h\u010di temin!<\/em>
\nTvoj tek je \u017eiv in je te\u017eak,<\/em>
\nkot hod jamarjev v globine;<\/em>
\nin temna si ko jamski zrak,<\/em>
\nin glasna si, kot kletvica<\/em>
\njamarske te mladine –<\/em>
\nkrasna si, h\u010di temin.<\/em><\/p>\n

Rad gledal bi v valove temne,<\/em>
\nvalove te nedosegljive;<\/em>
\n\u010drnina \u0161kocjanskih kamenin<\/em>
\nvrtoglavost ka\u010dnih teh globin<\/em>
\nlepo se v njih je zlila;<\/em>
\nna rosah kapnika belega<\/em>
\nna rosah ponvic Krasa na\u0161ega<\/em>
\nlepoto to si pila-<\/em>
\nkrasna si, h\u010di temin!<\/em><\/p>\n

Ti meni si predraga tujka!<\/em>
\nKo z vremskih pri\u0161umi\u0161 dolin,<\/em>
\nod Sne\u017enika se mi zdi\u0161 poslanka,<\/em>
\nneso\u010da Hrva\u0161ke mi pozdrav-<\/em>
\nBog sprimi te tu sred globin!\u2026<\/em>
\nKako poznano, prijazno \u0161umlja\u0161,<\/em>
\nkako udoma\u010deno curlja\u0161,<\/em>
\nko po povr\u0161ju \u0161e pot ima\u0161!<\/em><\/p>\n

A ko pride\u0161 v globine,<\/em>
\nzakaj se te \u010drna skrivnostnost prime?<\/em>
\nKaj nevidno leze\u0161 in po\u010dasi,<\/em>
\nzakaj skriva\u0161 kaj tvoj dom krasi?<\/em>
\nTe\u017eko se lo\u010di\u0161 od svetlovja,<\/em>
\nboji\u0161 se jam temovja?<\/em>
\nMar ve\u0161, da te\u010de\u0161 pod grobovi,<\/em>
\ngrobovi slovenskega domovja?<\/em>
\nOpojno samoto tu trpi\u0161!<\/em><\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div>

V tej samoti oto\u017ena in po\u010dasna,<\/em>
\npodzemlja su\u017enja se mi zdi\u0161,<\/em>
\na \u0161e kot su\u017enja – krasna!<\/em>
\nKrasna si, kalna h\u010di temin,<\/em>
\nbrdka v temni si lepoti,<\/em>
\nko ti nepredirnih globo\u010din<\/em>
\njamarjev lu\u010d ne zmoti,<\/em>
\nkrasna si, h\u010di temin.<\/em><\/p>\n

Pa oh, sre\u010da tebi se obeta<\/em>
\nobisk neznan, obisk zagnan;<\/em>
\npriplazil iz toplega povr\u0161ja,<\/em>
\nskoz labirint o\u017ein,<\/em>
\n\u010dez globoka ta se brezna-<\/em>
\nsre\u010da, da dale\u010d ni ta dan!<\/em>
\nNad tabo \u010delke lu\u010d,<\/em>
\nkrog tebe pa jamarskega smeha ploha<\/em>
\n\u010dastilcev tvojih joka<\/em>
\nin blisk in krik, \u010dela vro\u010da!<\/em><\/p>\n

Tod sekla \u0161trike bodo jekla,<\/em>
\nin ti mi bo\u0161 \u0161e bolj kalna tekla,<\/em>
\nznoj na\u0161 te pojil bo,<\/em>
\nsre\u010da na\u0161a te grela bo!<\/em>
\nTakrat se spomni, kalna Reka,<\/em>
\nkar jamarsko ti srce naro\u010da:<\/em><\/p>\n

Kar bode shranjenih voda<\/em>
\nv oblakih tvojega neba,<\/em>
\nkar vode v tvojih bo teminah,<\/em>
\nkar bode v stra\u0161nih je globinah,<\/em>
\nvse pri\u0161paraj za kak dan,<\/em>
\nnikar ne vzkipi v tok stra\u0161an!<\/em>
\nNe pre\u017eeni jamarjev z bregov,<\/em>
\ngostoljubno obisk na\u0161 trpi,<\/em>
\nnikar \u010dastilce blatne, ne utopi<\/em>
\nna dno razpenjenih valov!<\/em><\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>

\u0160e malo statistike<\/span><\/span><\/h3><\/header>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div>[bt_bb_table content=”\u0160tevilo jamarjev;Organizacija;Aktivnost v urah;\u0160tevilo akcij\r\n3;JOSPD Trst;1843:30; 456\r\n12;JD Se\u017eana;320:30;70\r\n6;JDDR Ajdov\u0161\u010dina;203:00;41\r\n;;2367:00;567\r\n” marked=”Statistika udele\u017ebe” responsive=”” publish_datetime=”” expiry_datetime=”” el_id=”” el_class=”” el_style=””][\/bt_bb_table]
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>
\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2018\/12\/graf-akcije.png\"<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":1,"featured_media":1857,"parent":170,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-4776","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4776","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4776"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4776\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4790,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4776\/revisions\/4790"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/170"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1857"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4776"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}