{"id":2286,"date":"2018-11-08T06:06:10","date_gmt":"2018-11-08T05:06:10","guid":{"rendered":"http:\/\/193.77.138.55\/?page_id=2286"},"modified":"2018-11-08T06:06:10","modified_gmt":"2018-11-08T05:06:10","slug":"cukova-jama","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/fixtures\/raziskovanja\/cukova-jama\/","title":{"rendered":"\u010cukova jama"},"content":{"rendered":"
\"OLYMPUS<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div>

\u010cukova jama<\/span><\/span><\/h3>
Opis<\/div><\/header>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div>

Po podatkih, ki se nahajajo v Katastru Jamarske zveze Slovenije je \u010cukovo jamo\u00a0leta 1959 registriral In\u0161titut za raziskovanje krasa. Avtor zapisnika je Leben, dodan pa je tudi na\u010drt jame do globine 133,5m.\u00a0Jama pa je bila seveda poznana \u017ee prej. V italijanskem katastru je zabele\u017eena pod \u0161tevilko 1640. Dokumentiran je obisk jame iz leta 1957, ko so se vanjo spustili se\u017eanski in tr\u017ea\u0161ki jamarji. Globino jame so takrat ocenili na 140m.\u00a0V jamo so kasneje jamarji le redko zahajali, saj\u00a0je bila tehni\u010dno prezahtevna za takratno tehniko\u00a0hoje po jamah z lestvicami.<\/p>\n

Leta 2006 se je v Jamarskem dru\u0161tvu Se\u017eana pojavila \u017eelja, da bi imeli za kondiciranje opremljeno globlje brezno. Zaradi lege blizu Se\u017eane, lahkega\u00a0dostopa ter relativno velike globine za to obmo\u010dje, je bila za to izbrana \u010cukova jama.\u00a0Na prvih akcijah smo predvsem spoznavali jamo ter iskali primerno smer opremljanja. Jamo se je najprej opremilo do globine 60m in kasneje do 120m.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>

\u017de pri prvih obiskih smo opazili, da je v jami mo\u010dan prepih.\u00a0Z vsako naslednjo akcijo smo\u00a0prodirali globlje v podzemlje.\u00a0Na tretji akciji smo na\u0161li dvorano, ki je na na\u010drtu ni bilo vrisane, na \u010detrti akciji pa smo dosegli navidezno dno jame na globini 140m.\u00a0S sledenjem prepiha se je 12. novembra 2006 odkrilo \u0161pranjo, ki smo jo \u010dez teden dni raz\u0161irili ter odkrili novo, pribli\u017eno 50mgloboko brezno.\u00a0Ker je jama postajala\u00a0vedno globlja, smo konec leta preopremili vhodno brezno, ter jamo ponovno izmerili do globine 70m.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>

novo, pribli\u017eno 50m globoko brezno.\u00a0Ker je jama postajala\u00a0vedno globlja, smo konec leta preopremili vhodno brezno, ter jamo ponovno izmerili do globine 70m.<\/p>\n

Resneje smo z raziskovanjem jame pri\u010deli v letu 2007. Junija smo preopremili notranje brezno ter izmerili stranski rov. Med preopremljanjem smo na\u0161li novo stransko brezno, katerega globino smo ocenili na 70m.\u00a0Jama nam seveda ni dala spati. V klubu smo si \u0161e ve\u010dkrat ogledali star na\u010drt ter kon\u010dno ugotovili, da smo ga do sedaj slabo interpretirali. Tam, kjer smo mislili, da je konec stare jame, so bili dejansko \u017ee novi deli. Dno, ki je narisano na na\u010drtu pa smo ponovno odkrili \u0161ele junija. Seveda se tega takoj nismo zavedali, saj smo \u017ee\u00a0takoj ob najdi, brezno ki je bilo po na\u010drtu globoko 20m poglobili na 70m. Ocenjena globina jame je zaradi te majhne\u00a0ugotovitve \u017ee presegla 200m.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/p7070038.jpg\"<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>
\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/dsc02475.jpg\"<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div>

Akcije so si nato sledile vsak konec tedna in na vsaki nam je zmanjkalo vrvi. Da bi se v jami la\u017eje zna\u0161li, smo prehode poimenovali. Imena so nam kasneje pomagala pri\u00a0dolo\u010danju to\u010dk sre\u010danja, ko je ve\u010d skupin raziskovalo na razli\u010dnih mestih v jami.\u00a0Ker nam je na vsaki akciji zmanjkalo opreme in smo za pritrdi\u0161\u010da uporabljali \u017ee kar pomo\u017ene in stopne zanke, smo morali pred nadaljevanjem raziskovanja jamo preopremiti. Najprej smo preopremili Napa\u010dno luknjo\u00a0<\/em><\/i>in\u00a0Psihi\u010dno pripravo<\/em><\/i>\u00a0ter se spustili v brezno, za katero je na prej\u0161njih akcijah zmanjkalo vrvi. Na dnu brezna je bilo ponovno potrebno premakniti nekaj kamenja, da smo se lahko skozi\u00a0Odtok\u00a0<\/em><\/i>prebili do\u0160porkerije.<\/em><\/i><\/p>\n

Seveda izbira imena ni bila te\u017eka. \u017de sam vhod v brezno spominja na blatni lijak. Zelo ozek blatni lijak. Brezno se po nekaj metrih raz\u0161iri, na dnu pa smo ponovno obstali pred neprehodno o\u017eino. Po padajo\u010dem kamenju sode\u010d, nas je na drugi strani \u010dakalo novo, kar precej globoko brezno. Di\u0161alo je \u017ee po vodi\u2026<\/p>\n

24. junija 2007 so v jami ponovno delovali dve ekipi. Prva je izmerila Stransko brezno, <\/em><\/i>druga pa je \u0161irila o\u017eino na -250m. Toda o\u017eina se ni dala tako zlepa. Po tem, ko smo zvili \u0161pico, smo morali priznati poraz ter se vrniti na povr\u0161je.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>

7. julija 2007 je preboj kon\u010dno uspel. Za to se moramo predvsem zahvaliti kamnose\u0161kim tehnikam lomljenja kamenja, saj nam je \u0161pic \u017ee po\u010dasi zmanjkovalo. Za o\u017eino\u00a0se je skrivalo 45m globoko brezno, ki se kon\u010da z dvorano, v kateri je veliko ilovice.\u00a0Ocenjena globina\u00a0jame\u00a0je bila med 280 in 300m. Kasneje, ko nam je uspelo jamo izmeriti smo ugotovili, da smo precej precenili globino zadnjega brezna. Sprva 45m se je izkazalo, da je le 20m. Tako je kon\u010dna globina jame danes 250m. \u0160e pribli\u017eno 100m nad podzemnim tokom Reke. \u010ce ga bomo dosegli nih\u010de ne ve, saj prepiha v jami ob poplavah nismo spremljali. Je pa to vsekakor naloga naslednjih raziskovanj, ki v jami \u0161e vedno potekajo.<\/p>\n

Kljub temu da Reke (\u0161e) nismo na\u0161li pa je \u010cukova jama s to globino postala tretja najgloblja jama na Krasu in si to mesto deli z Lipi\u0161ko jamo.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/p7070042.jpg\"<\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":1,"featured_media":1857,"parent":170,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-2286","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2286","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2286"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2286\/revisions"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/170"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1857"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2286"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}