{"id":2250,"date":"2018-11-08T04:55:20","date_gmt":"2018-11-08T03:55:20","guid":{"rendered":"http:\/\/193.77.138.55\/?page_id=2250"},"modified":"2018-11-08T04:55:20","modified_gmt":"2018-11-08T03:55:20","slug":"spanija-2008","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/fixtures\/odprave\/spanija-2008\/","title":{"rendered":"\u0160panija 2008"},"content":{"rendered":"
\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/p5010425-1.jpg\"<\/span><\/div>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

Od 25.4. \u2013 11.5.2008 smo se \u010dlani Jamarskega dru\u0161tva Se\u017eana potepali po ju\u017eni in osrednji \u0160paniji. V \u0160panijo smo se odpravili predvsem zato, da bi se ponovno sre\u010dali s tamkaj\u0161njimi jamarji, ki so leto poprej bili na\u0161i gostje v Sloveniji ter seveda da bi si ogledali lepote te, nam do takrat \u0161e nepoznane, de\u017eele.<\/p>\n

UDELE\u017dENCI:<\/strong><\/p>\n

Jasmina Rijavec \u2013 vodja,\u00a0Stojan Bor\u0161tnar,\u00a0Alenka \u010ceh,\u00a0Jaka Jakof\u010di\u010d,\u00a0Jure Jakof\u010di\u010d,\u00a0Branko Pipan in\u00a0Zdenka \u017ditko.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>

Odprava \u0160panija 2008 \u2013 potek<\/strong><\/p>\n

Iz Slovenije smo se odpravili 25. aprila, ob sedmi uri zve\u010der. Pot nas je vodila mimo Benetk, Padove, Piacenze, Genove preko Ventimiglie v Francijo. Tu smo sledili obmorski avtocesti do Figueres (\u0160panija), kamor smo prispeli ob osmih zjutraj naslednjega dne.
\nFigueres je bil na\u0161 prvi postanek na poti v Daimiel. Tu smo si ogledali muzej Dalija ter mestno jedro s tr\u017enico. Popoldan smo se potepali po vetrovnem hribovju, si ogledali samostan Sant Pere de Rodes ter majhno mestece ob morju \u2013 Cadaques.<\/p>\n

No\u010d smo prebili v prijetnem kampu v bli\u017eini Castello d`Empuries.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/dsc_0352.jpg\"<\/span><\/div>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>
\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/dsc_0533.jpg\"<\/span><\/div>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

27. aprila smo se premaknili v Barcelono. Tukaj smo imeli kar precej sre\u010de, saj je bilo mesto, zaradi \u0161tiridnevnega praznika, prazno. Prazne so bile ulice, razen osrednje, po kateri je istega dne potekal maraton.<\/p>\n

V mestu smo si ogledali Sagrado Familio, Pedreiro in seveda park Guell. Mesto nas je s svojo arhitekturo prevzelo, a kaj, ko smo imeli na voljo le en dan za oglede. Proti ve\u010deru, ki so bili v \u0160paniji nenormalno dolgi, smo \u017ee postavljali \u0161otore v kampu pri Sitgesu.<\/p>\n

Naslednji dan smo sledili obmorski avtocesti, ki je vodila v Valencio. Tukaj smo porabili skoraj cel dan, da smo si ogledali najve\u010dji evropski akvarij\u00a0L`Oceanografic. Zve\u010der smo, namesto da bi se dali v prvi kamp, raje sledili cesti, ki nas je \u017ee vodila v notranjost \u0160panije. Ker na poti ni bilo veliko oznak za kampiranje, smo se odlo\u010dili slediti prvi, ki se nam bo postavila na pot. Tako smo na koncu pristali v Navalonu, vasici sredi hribovja, dokaj dale\u010d od glavnih cest. Ko smo kasneje povpra\u0161evali, niti \u0160panci niso poznali te vasice. No\u010d je minila mirno.<\/p>\n

29. aprila se navsezgodaj odpravimo proti Daimielu. Ker smo bili z jamarji zmenjeni \u0161ele popoldne smo seveda tako imeli \u0161e veliko \u010dasa za raznorazne postanke. Tako smo se najprej ustavili v Albacete, kjer smo si \u017eeleli ogledati grad. Vendar \u017eal v \u0160paniji ob osmih zjutraj \u0161e ulice ne stojijo pokonci. Tako smo nato zavili proti Alperi, kjer naj bi bile dve turisti\u010dni jami \u2013 \u017eal se zanju sezona \u0161e ni za\u010dela.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>

Prvi resen postanek je bil v Barraxu, kjer smo malicali ob prvem mlinu na veter, ki smo ga sre\u010dali v \u0160paniji. Don Kihot in San\u010do Pansa sta nas od tu naprej spremljala na vsakem koraku.
\nDa ne bi prispeli v Daimiel prezgodaj, smo si ogledali \u0161e El Bonillo, nato pa smo oddrveli naravnost v osr\u010dje Castille \u2013 La Manche, kjer so nas \u017ee pri\u010dakovali daimielski jamarji.<\/p>\n

V Daimielu smo bili okrog treh popoldne. Tu sta nas najprej sprejela oba Alejandra, ki sta nam razkazala Centro del Agua (Sredi\u0161\u010de za vodo) ter muzej v njem. Popoldan pa smo si ogledali \u0161e Narodni park Las Tablas.<\/p>\n

30. april smo porabili za ogled Toleda in Consuegre. Zve\u010der pa je sledil sprejem pri \u017eupanu in pogostitev. Dru\u0161tvo je od \u017eupana prejelo celo plaketo. Kar je glavno pa je, da smo se ta ve\u010der kon\u010dno sre\u010dali vsi, kismo bili skupaj \u017ee leto poprej, v Sloveniji.<\/p>\n

1. maja smo se premaknili v Riopar. Sledila sta dva dneva jamarstva. Prvi dan smo si ogledali Cueva de Los Chorros od glavnega vhoda do sifona Vera. Za ogled jame smo potrebovali posebno dovoljenje, saj se jama nahaja v Naravnem parku, njen vhod pa se odpira nasredini ve\u010d kot 100m visoke stene. Reka Mundo, ki izvira iz jame se v mogo\u010dnem slapu zliva \u010dez previsno steno in svoj tok nadaljuje cca 50m ni\u017eje.<\/p>\n

2. maja smo si ogledali isto jamo, saj ima vsega skupaj 53km, vendar iz drugega vhoda \u2013 Comunication. Pot do vhoda je precej nevarna, saj se vhod nahaja sredi grmovja, kjer se pasejo \u0161panski biki. In ti nisoravno majhni. Jama je v celoti vodna, \u010deprav ji tudi kapnikov ne manjka. Iz jame smo se vrnili precej blatni, saj je vhodni del precej ozek, najo\u017eji del pa je deloma zalit z blatno lu\u017eo.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/p5010446.jpg\"<\/span><\/div>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>
\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/p5060131.jpg\"<\/span><\/div>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

Popoldan smo si ogledali \u0161e staro mestno jedro Riopar Viejo.<\/p>\n

3. maja na\u0161o pot nadaljujemo v Lagunas de Ruidera. Pomanjkanje vode v teh delih \u0160panije je o\u010ditno. V lagunah je vodostaj vsaj 10m ni\u017eji od normalnega. Na poti k lagunam smo si ogledali \u0161e Alcaraz \u2013 srednjeve\u0161ko mesto, kjer je ravno tega dne potekala srednjeve\u0161ka tr\u017enica. Seveda se je ob desetih zjutraj tudi ta \u0161ele dobro za\u010dela odpirati. Popoldan si ogledamo \u0161e Cueva de Montesinos, v kateri naj bi Don Kihot pre\u017eivel no\u010d ter se odpravimo v Valdapenas. Tu se namestimo na domu Emiliota, kjer najprej operemo vso opremo. Zve\u010der pa se odpravimo na ogled mesta, pove\u010derjamo pa kar v barih s tapas.<\/p>\n

4. maj je bil najbolj \u0161panski od vseh. V celem dnevu smo namre\u010d videli le eno turisti\u010dno jamo \u2013 Las Ventanas v Pinarju, ostali del dneva pa smo pre\u017eiveli na kosilih, prigrizkih, na poti. Na\u0161 kon\u010dni cilj je Viznar \u2013 tik pred Granado.<\/p>\n

5. maja smo v Granadi. Tri \u010detrt dneva pre\u017eivimo v Alhambri, kjer si pod vodstvom Alejandra ogledujemo \u0161tevilne vrtove, loke, okna. popoldan za\u010dutimo pravi utrip Granada \u0161e v spodnjem delu mesta. Ulice imajo \u0161e danes precej arabskega duha.<\/p>\n

6. maj je spet nekoliko bolj razgiban. V Sierri Nevadi si namre\u010d privo\u0161\u010dimo kanjoning po Rio Verde. Dve uri hoje po \u0161panskem soncu v hrib, dve uri \u010dofotanja po turkizni vodi v dolino. V poznih popoldanskih urah se odpravimo v Sorbas (Almeria). Vodnati del \u0160panije zamenjamo s pu\u0161\u010davskim. V Sorbas prispemo v poznih ve\u010dernih urah in se namestimo v Casa de Lindy.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>

7. maja zjutraj si ogledamo jamo v sadri El Tesoro. Jama se nahaja v narodnem parku, zato tudi tukaj potrebujemo vodi\u010da. Jama je precej ozka, kjer se raz\u0161iri pa je polna peska. Poteka le nekaj 10m pod povr\u0161jem, kljub temu pa je \u0161e vedno aktivna \u2013 seveda le takrat, ko v tej pu\u0161\u010davi de\u017euje. Popoldne si ogledamo \u0161e manj\u0161o jamo Cueva del Yeso. Ker je zelo razvejana, mi pa kot zgubljene koko\u0161i, se kmalu vrnemo na povr\u0161je.\u00a0 Zve\u010der si ogledamo \u0161e turisti\u010dni center v Sorbasu ter vsi utrujeni odidemo spat.<\/p>\n

8. maja pa se nam zgodi nekaj nepredstavljivega. Pono\u010di namre\u010d za\u010dne padati de\u017e. Na tem obmo\u010dju se to baje zgodi zelo poredko, saj imajo le \u0161tiri de\u017eevne dni na leto. No, mi smo do\u017eiveli skoraj dva. Ker se je na\u0161a hi\u0161ka nahajala v manj\u0161i dolini, nam je gospodarica vljudno povedala, da ob de\u017eevju se pa\u010d ne more priti ven, saj so ceste (makadamske) preve\u010d namo\u010dene. \u010ceprav ji nismo ravno verjeli, je imela prav. Niti z verigami ni bilo mogo\u010de\u00a0priti na vrh klanca. Tako smo celo dopoldne in del popoldneva prebili v hi\u0161ki in kartali. \u0160panci so nam pripravili kosilo in se s tem oddol\u017eili za na\u0161e kosilo prej\u0161njega dne.<\/p>\n

Popoldan, ko de\u017e \u0161e kar ni hotel prenehati de\u017eevati pa je po nas pri\u0161el kopa\u010d. Ta je zapregel vsak avto posebej ter ga odpeljal na vrh \u2013 glavno cesto.<\/p>\n

Tako smo bili ujeti v pu\u0161\u010davi zaradi de\u017eja. Zaradi tega nepredvidenega dogodka smo morali presko\u010diti ogled Cabo de Gata in se odpraviti naravnost v Daimiel.<\/p>\n

9. maja si ogledamo najve\u010dji rudnik \u017eivega srebra na svetu (tik za njim je na\u0161a Idrija) \u2013 Almaden. Tudi ta rudnik je \u017ee zaprt, za obiskovalce pa je odprtih le prvih 50m rudnika. V celoti je bil globok \u010dez 700m, v njem pa so kopali \u017ee Rimljani. V mestu si ogledamo \u0161e areno, ki je v nasprotju z drugimi, ki so okrogle, ta \u0161esterokotna.<\/p>\n

Popoldan si ogledamo \u0161e Daimiel, nakupimo vse za na\u0161o vrnitev domov ter se odpravimo na poslovilno ve\u010derjo, ki so nam jo organizirali jamarji dru\u0161tva Huesos inG.E.B.O.
\nPoslovimo se v zgodnjih jutranjih urah, odspimo \u0161e tri urce in \u017ee smo pripravljeni na dolgo pot proti Sloveniji.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/p5070625.jpg\"<\/span><\/div>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>
\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/dsc_0556.jpg\"<\/span><\/div>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

10. maja ob petih zjutraj zapustimo Daimiel. \u0160e enkrat se poslovimo od najbolj sr\u010dnih prijateljev ter zapeljemo v no\u010d. Pot nas pelje mimo Madrida in Zaragoze v Andorro. Tukaj si privo\u0161\u010dimo kavo in spo\u010dijemo pogled na snegu dvatiso\u010dakov.
\nUre be\u017eijo, be\u017eijo mesta, be\u017eijo dr\u017eave. Vedno bolj smo oddaljeni od \u0160panije, vedno bli\u017eje Sloveniji.<\/p>\n

11. maja ob osmih zjutraj smo na dvori\u0161\u010du Brankota v Svetem, kasneje odvr\u017eemo \u0161e Stojana, Alenko in Zdenko. Ostali trije se le nekaj minut kasneje parkiramo v \u0160marjah.
\nZa nami je dolga in pestra dogodiv\u0161\u010dina, ki nam bo za vedno ostala v spominu. Tako zaradi kulturnih razlik in navad, kot zaradi \u010dudovite pokrajine, kulture in nenazadnje tudi jam.<\/p>\n

Odprava je trajala 17 dni, prevo\u017eenih je bilo ve\u010d kot 6700 kilometrov.<\/p>\n

Besedilo: Jasmina Rijavec<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Espa\u00f1a central y Espa\u00f1a del sur<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1857,"parent":1937,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-2250","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2250","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2250"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2250\/revisions"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1937"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1857"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2250"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}