{"id":2232,"date":"2018-11-08T04:16:29","date_gmt":"2018-11-08T03:16:29","guid":{"rendered":"http:\/\/193.77.138.55\/?page_id=2232"},"modified":"2018-11-08T04:16:29","modified_gmt":"2018-11-08T03:16:29","slug":"jama-il-buso-della-rana","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/fixtures\/odprave\/jama-il-buso-della-rana\/","title":{"rendered":"Jama Il Buso della Rana"},"content":{"rendered":"
\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/image098.jpg\"<\/span><\/div>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

Svojo \u017eeljo sem predstavila Boniju in Zdenki, ki sta bila takoj za to. Boni bi nas vodil v jami in nam tudi priskrbel preno\u010di\u0161\u010de. Zdenka pa je morala sporo\u010diti termin, ko naj bi oba imela \u010das. O na\u0161i nameri sem spregovorila tudi s predsednikom dru\u0161tva Jordanom Gu\u0161tin, ki je izlet podprl. Tako se je za\u010dela organizacija o predhodni ekskurziji v Malo \u2013 Vicenza. Jamo bi si ogledali in preu\u010dili mo\u017enosti organizacije izleta za preostale zainteresirane \u010dlane JDS.Na\u0161i dogovori so potekali tudi med delovno akcijo pred jamo Vilenica, kjer nas je bilo prisotnih veliko \u010dlanov JDS.Zaradi velikega zanimanja, se iz prvotnih 4 udele\u017eencev, \u0161tevilo pove\u010dalo kar na 7. Pri\u010deli smo razmi\u0161ljati o najemu kombija, saj bi tako bila pot cenej\u0161a. Pomislili smo na izposojo iz Re\u0161evalne jamarske slu\u017ebe. Ko sem idejo prestavila Jordanu, ki je bil tudi na delovni akciji, je ta kar tam poklical predsednika jamarske zveze Vida Kregarja. Ta mu je razlo\u017eil, da se vozila po novem izposojajo na podlagi pravilnika o izposoji vozil JZS.Jordan je nato v nekaj dnevih priskrbel, da smo pravilnik prejeli. Poslali smo vlogo za izposojo. Tako nam je JZS dodelila Kombi za na\u0161o ekskurzijo.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>

V soboto 23.04.11 smo se dobili pri Zdenki doma ob 14:30. Ko smo vse nalo\u017eili, smo se spotoma ustavili v Diva\u010di po Mitjo. Natosmo se napotili v \u0160marje, kjer sta nas \u010dakala Branko in Jaka. Ko smo dobesedno natrpali \u0161e zadnje stvari v na\u0161 kombi, je ta imel podobo \u010de\u0161kega vozila. Imeli smo namre\u010d tudi jogi, katerega smo dali v prtlja\u017enik in ga je bilo mo\u010d videti skozi zadnje okno. Odrinili smo nekaj po 16. uri in tako pri\u010deli na\u0161e potovanje v Malo. Pot je bila zelo prijetna in kar hitro je minila v dobri dru\u017ebi. S kratkim postankom na kavi smo v Malo prispeli malo po 19. uri. Med vo\u017enjo po naselju Malo, je Boni zagledal eno od \u010dlanic in prijateljic dru\u0161tva GSM Angelo. Ustavili smo se in jo pozdravili. Povabili smo jo na skupen ogled jame naslednji dan. Angela je bila namenjena na zabavo diplomiranja njenega prijatelja. Nato nas je Bonni peljal v prostore njihovega dru\u0161tva, kjer so mu prijatelji pustili napihljiva le\u017ei\u0161\u010da za nas. Imeli smo tudi dovolj \u010dasa, da smo si ogledali klubske prostore, ki so bili bogati s slikami in poro\u010dili raziskovanj. Ko smo odhajali, je Bonija poklicala Angela in sporo\u010dila, da smo tudi mi povabljeni na praznovanje. Tako smo se pridru\u017eili veseli skupini dveh diplomirancev, ki so \u017ee veselo proslavljali. Diplomiranca sta po italijanskih na\u010delih prejela naziv doktor. V ta namen so ju prijatelji oblekli v zdravni\u0161ka obla\u010dila. Pripravili so jima tudi razne igre, ki sta jih morala odigrati. Sledila je bogata ve\u010derja. Pija\u010de in jeda\u010de je bilo na pretek. Proti polno\u010di, smo se zahvalili za pogostitev in od\u0161li \u00bbdomov\u00ab. Od naselja Malo do Vicenze je vo\u017enja trajala kar dvajset minut. Pri Boniju doma smo se prerazporedili in si pripravili le\u017ei\u0161\u010da. Na zaslugo Bonija in njegovih prijateljev, smo spali odli\u010dno, saj so napihljiva le\u017ei\u0161\u010da tako reko\u010d prave postelje.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/image116.jpg\"<\/span><\/div>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>
\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/image123.jpg\"<\/span><\/div>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

Nedelja 24.04.11 je bila Velika no\u010d. Zaradi dru\u017einskih kosil, so nam nekateri jamarji GSM sporo\u010dili, da v kolikor \u017eelimo spremstvo v globlje dele jame, bi nas lahko peljali v jamo \u0161ele po 13. uri. V nasprotnem primeru, bi nas Bonni popeljal v dele, ki jih je bolje poznal, \u017ee zjutraj. Ta predel je la\u017eji in hitrej\u0161i. Te\u017eji in dalj\u0161i pohod bi nato naredili v ponedeljek 25.04.11. Odlo\u010dili smo se za pohod v spremstvu v globlje dele jame. V dopoldanskem \u010dasu nam je Bonni razkazal znamenitosti Vicenze. Ta je znana po delih Palladija, arhitekta iz \u0161estnajstega stoletja, ki je zgradil nekaj najpomembnej\u0161ih zgradb v Vicenzi. Na hitro smo si od dale\u010d ogledali Palladia(Olimpijskega teatra), Palladijevo vilo ter cerkev Monte Berico na hribu, od koder sega pogled na celo Vicenzo. Tam so si imenitne\u017ei dali zgraditi pokrito stopni\u0161\u010de od vzno\u017eja hriba do cerkve. Hitro se je bli\u017eala ura na\u0161e odprave, zato smo pohiteli proti Malu. Z vodi\u010di smo se dobili na kavi ob 13. uri v baru na Monte Malo. Pridru\u017eili so se nam Miguel Iadini, Alberto Drago\u00a0z Angelo Pasqualotto, njena star\u0161a Massimo in Mara, Alberto ter predsednik dru\u0161tva GSM Pierga Marchioro z Lauro Nicolini. V jamo smo se podali ob 15 uri. Pogled na vhod jame nam je dal ob\u010dutek, da gremo v turisti\u010dno jamo. A nam je veselje skalil takoj\u0161en prehod skozi vodno o\u017eino, kjer smo po trebuhih plazili nekaj metrov. Pot se nato nadaljuje v ozkem vodnem rovu. Jama ima le malo kapni\u0161kih in zasiganih delov. Zato pa nas je spremljal vseskozi poto\u010dek, ki se je ob\u010dasno prelevil v prave vodne dele, kjer smo se plazili ob robovih kot nekak\u0161ni pajki. Komur ni uspelo, se je \u017ee kar zgodaj okopal na 10ih stopinjah. Jama je labirint rovov, ki se raztezajo v hrib v razli\u010dnih vi\u0161inskih nivojih. Vhod v jamo se nahaja na 300 m nadmorske vi\u0161ine. Vrh hriba pa sega do 600 m. Na\u0161a smer je sprva potekala po glavnem rovu (il Ramo Principale), nadaljevala po rovu Trevisiol (il Ramo Trevisiol) do rova Mexico (il Ramo Mexico). Ko smo prispeli do dvorane Ballatoio, smo zavili v zeleni rov (il Ramo Verde).<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>

Z nekaj postanki za malico in pivo, smo se odlo\u010dili, da pot zaklju\u010dimo tam. Vra\u010dali smo se po isti poti do dvorane Ballatoio, kjer smo izbrali Zdru\u017eitveni rov (il Ramo del Congiungimento) in nadaljevali do mrtvega rova (il Ramo Morto).Ob kri\u017ei\u0161\u010dih so nas vodniki spra\u0161evali, kam bi radi \u0161li. Ker smo bili \u017ee fanj potol\u010deni in utrujeni od plazenja, smo se odlo\u010dali za la\u017eje poti. Razdelili smo se v dve skupini. Prva se je vrnila po isti poti proti izhodu. Drugi pa smo \u0161li skozi glineni rov (il Ramo dell\u2019 Argilla) in rov Marmitt (il Ramo delle Marmitte) Tam nas je \u010dakalo mrzlo presene\u010denje, saj smo dobesedno del rova preplavali. Po napornem plazenju, je bila ta pot prava milina, pa \u0161e opremo smo si oprali. Pri\u0161li smo do rova Al Trivio, kjer smo se zdru\u017eili s preostalimi. Pot smo nadaljevali skozi jezerce Di Caronte v dvorano prestola (Sala del Trono), sifona, Colata bianca in do vhoda. Del skupine smo se odpravili skozi desni vhodni rov (il Ramo Destro dell\u2019ingresso), kateri je bil zelo zanimiv. Poza\u010detnem plazenju po trebuhu in komolcih, nas je na koncu pri\u010dakal pravi blatni tobogan. Spustili smo se po njem in zaklju\u010dili pot kot blatni sne\u017eaki. Z jame smo prilezli ob 19. uri. Nekateri smo svojo opremo oprali kar v poto\u010dku. Preoblekli smo se in se odpravili na ve\u010derjo v bli\u017enjo pivnico in bruscetterio Birerria Rana. Po ve\u010derji smo spili \u0161e nekaj piv, se dogovorili za uro odhoda naslednjega dne in se poslovili. Legli smo utrujeni in zadovoljni.<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div>

\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/image159.jpg\"<\/span><\/div>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>
\"https:\/\/jds.vilenica.com\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/image161.jpg\"<\/span><\/div>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div>

V ponedeljek smo se dobili na parkiri\u0161\u010du pred vhodom ob 9h. Pri\u010dakali so nas predsednik dru\u0161tva Pierga,Paolo Comparin in Alessandro Minuzzo z \u017eeno Eliso. V jamo smo se podali ob 10. ih. Tokrat smo \u0161li po druga\u010dni poti, ki nas je peljala skozi glavni rov (il Ramo Principale), do desnega aktivnega rova (il Ramo Attivo di destra) v dvorano Snoopy. Tu smo imeli kratek postanek ob bivaku. Pot smo nato nadaljevali po \u010drnem rovu (il Ramo Nero) do dvorane dei Tufi, kjer smo prispeli do jezerca Ups. Ob pogledu nanj nam je zaostal dih. Spominjal me je na eno od triglavskih jezer \u2013 \u010crno jezero. Voda je bila bistra, globoka, zelene barve. Nepopisno lepa. V dvorani Dei tufi smo malicali in se odlo\u010dili za povratek. Potekal je po isti poti. Iz jame smo prispeli ob 16:30. Ta pot je bila pribli\u017eno dvakrat dalj\u0161a kot dan poprej. Predvidevamo, da smo prehodili 7 km. Ko smo se preoblekli, smo \u0161e malo pokramljali ob na\u0161ih zalogah malic. Prijatelje smo povabili \u0161e na pija\u010do v zahvalo. Kmalu smo se poslovili in od\u0161li proti Vicenzi po preostalo prtljago. Domov smo se odpravili po 18. uri. S kratkim postankom za ve\u010derjo pri Pordenonu, smo se v Se\u017eano vrnili ob 23. uri.<\/p>\n

Sestavila: Reni Vadnov<\/p>\n

Fotografije: Jaka Jakof\u010di\u010d<\/p>\n<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Jamski sistem v Natura 2000.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1857,"parent":1937,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-2232","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2232","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2232"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2232\/revisions"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1937"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1857"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2232"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}