{"id":2109,"date":"2018-11-03T22:32:17","date_gmt":"2018-11-03T21:32:17","guid":{"rendered":"http:\/\/193.77.138.55\/?page_id=2109"},"modified":"2018-11-03T22:32:17","modified_gmt":"2018-11-03T21:32:17","slug":"analiza-kanjaduce","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/fixtures\/ekologija\/analiza-kanjaduce\/","title":{"rendered":"Analiza Kanjaduce"},"content":{"rendered":"

Analiza vod iz Jame 1 v Kanjaducah
\n<\/span><\/span><\/h3>
Okt 1, 2011<\/div><\/header>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div>

Ob odkritju podzemnega toka Reke v Jami 1 v Kanjaducah je bil odkrit tudi ve\u010d 10m visok slap, ki pada izpod stropa na dno dvorane. Zajetnost tega slapa je za se\u017eanske razmere precej\u0161nja in za\u010duda slap ne presahne nikoli.<\/p>\n

Ker je to edini slap na se\u017eanskem, bi ga bili zelo veseli, \u010de ne bi \u010dudno zaudarjal. Po (zelo) kratkem razmisleku smo pri\u0161li do zaklju\u010dka, da slap prihaja iz odtoka se\u017eanske \u010distilne naprave, ki je speljan kar v jamo Bukovnik, ta pa le\u017ei neposredno nad novimi rovi Jame 1 v Kanjaducah.
\nVode podzemne Reke in samega slapu smo pred dobrim letom dali analizirat na In\u0161titut za raziskovanje krasa v Postojni, rezultati pa so zaskrbljujo\u010di. Vsebnost nitratov in kloridov je skoraj za faktor 30 ve\u010dja v slapu, kot v podzemni Reki, ravno tako so mo\u010dno pove\u010dane vsebnosti sulfatov in fosfatov.<\/span><\/p>\n<\/div>

<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div>

Analize vode:<\/span><\/span><\/h4><\/header>
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div>

Iz jame sta bila prinesena dva vzorca vode. Oba sta bila prinesena v plasti\u010dnih steklenicah, ki so bile polne in dobro zatesnjene. Ker je med zajetjem vzorcev in analizo 28. 8. 2004 minilo ve\u010d dni, je zaradi tega lahko pri\u0161lo do manj\u0161ih sprememb v vodi, vendar so zaradi izrazitih vrednosti rezultati na tej stopnji raziskav dovolj zanesljivi in indikativni.
\nVzorec \u0161t. 1. REKA je bil vzet iz podzemne reke, ki te\u010de po spodnjem delu brezna v Jami 1 v Kanjaducah. Reka te\u010de po jami v brzicah in zastaja v mirnej\u0161ih odsekih, njen pretok je lahko velik, ve\u010d kubi\u010dnih metrov na sekundo, zato jamarji sklepajo, da je to eden glavnih podzemnih rokavov Reke, ki ponika v \u0160kocjanskih jamah in jih lahko nato sledimo \u0161e v Ka\u010dni jami. Na to ka\u017eejo kosi plastike in lesa, to je plavja, ki je pogosto v Reki.<\/p>\n

Vzorec \u0161t. 2. SLAP je bil vzet iz 15-20 m visokega curka, ki pada s stropa rova. Curek je zaradi na\u010dina dotoka in padca z velike vi\u0161ine mo\u010dno razpr\u0161en, njegov pretok pa je bil ocenjen na okrog 1 l\/s. Pretok curka je stanoviten, pri obiskih ob razli\u010dnih letnih \u010dasih se njegov pretok ne spreminja bistveno. Voda slapu mo\u010dno zaudarja.<\/p>\n

Vzorca vode sta bila analizirana v laboratoriju In\u0161tituta za raziskovanje krasa ZRC, analize sta opravila mag. Janja Kogov\u0161ek in Mateja Zadel.<\/p>\n<\/div>

<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div>[bt_bb_table content=”Vzorec; SEP mikro Scm-1; NO3 (nitrati) mg\/l; SO4 (sulfati) mg\/l; PO4 (fosfati) mg\/l; Cl (kloridi) mg\/l\n1. \u201cReka\u201d; 415; 8; 11,5; 0,1; 9\n2. Slap; 1330; 207; 63; 5,0 ;204\n” marked=”Tabela 1: Pregled rezultatov analiz dveh vzorcev vode iz Jama 1 v Kanjeducah.” responsive=”” publish_datetime=”” expiry_datetime=”” el_id=”” el_class=”” el_style=””][\/bt_bb_table]
<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div>

Tabela 1: Pregled rezultatov analiz dveh vzorcev vode iz Jama 1 v Kanjeducah.<\/strong><\/p>\n

Iz rezultatov analiz je vidna velika razlika v kemi\u010dnih lastnosti obeh voda. Voda vzeta iz podzemne reke ima sicer pove\u010dane vrednosti vseh parametrov, vendar ne odstopa bistveno od vrednosti kot jih ima Reka pred ponorom v \u0160kocjanskih jamah.
\nMo\u010dno pove\u010dane pa so vrednosti pri vodi Slapu. Te vrednosti ka\u017eejo na izredno mo\u010dno onesna\u017eenje z organskimi snovmi. Primerljivi curki \u010diste vode v kra\u0161kih jamah bi imeli vse vrednosti ni\u017eje kot so vrednosti vode podzemne reke, tu pa jih izredno mo\u010dno presegajo. Pomembna zna\u010dilnost slapu je tudi stalnost. Slap o\u010ditno napaja stanoviten dotok, ki je mo\u010dno obogaten z organskimi snovmi.
\nSklepati smemo da gre za direkten odtok iz kanalizacije ali se\u017eanske \u010distilne naprave, ki le\u017ei severozahodno od vhoda v jamo, vendar skoraj nad njenimi rovi. Curek prenikajo\u010de vode je zanimiv, saj nam nudi dober vpogled na dogajanje v podzemlju in daje mo\u017enost da tu kontroliramo kvaliteto \u010di\u0161\u010denja \u010distilne naprave oziroma ugotavljamo mo\u017eno pu\u0161\u010danje kanalizacijskih vodov. Gotovo bi bilo zelo zanimivo opraviti sledilni poizkus med iztokom \u010distilne naprave in Slapom v jami.<\/span><\/p>\n

Zanimiv je tudi pogled v Uradni list RS 11\/2002<\/span><\/p>\n

463. Uredba o kakovosti podzemne vode, stran 825.<\/span><\/p>\n<\/div>

<\/span><\/span><\/span><\/span><\/div><\/div>[bt_bb_table content=”Parametri podzemnih voda; Izra\u017een kot; Enota; Mejna vrednost\nOSNOVNI PARAMETRI;;;\namonij; NH4; mg\/l; 0,06\nkalij; K; mg\/l; 10\nnitrati; NO3; mg\/l; 25\nortofosfati; PO4; mg\/l; 0,2\nINDIKATIVNI PARAMETRI;;;\nPesticidi:\nalaklor;;mikro g\/l;0,06\nmetolaklor;;mikro g\/l;0,06\natrazin;;mikro g\/l;0,1\ndesetil-atrazin;;mikro g\/l;0,1\ndesizopropil-atrazin;;mikro g\/l;0,06\nsimazin;;mikro g\/l;0,06\nprometrin;;mikro g\/l;0,06\npropazin;;mikro g\/l;0,06\nbromacil;;mikro g\/l;0,06\nvsota pesticidov ;;mikro g\/l;0,5\nLahkohlapni alifatski halogenirani ogljikovodiki:;;\ndiklorometan;;mikro g\/l;2,0\nTetraklorometan;;mikro g\/l;2,0\n1,2-dikloroetan;;mikro g\/l;3,0\n1,1-dikloroeten;;mikro g\/l;0,5\ntrikloroeten;;mikro g\/l;2,0\ntetrakloroeten;;mikro g\/l;2,0\nVsota lahkohlapnih alifatskih halogeniranih ogljikovodikov (LHCH);;mikro g\/l;10\nmineralna olja;;mikro g\/l;10\nkrom;Cr;mikro g\/l;30\n” marked=”Uredba o kakovosti podzemne vode” responsive=”” publish_datetime=”” expiry_datetime=”” el_id=”” el_class=”” el_style=””][\/bt_bb_table]<\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/div><\/section>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":1,"featured_media":1857,"parent":173,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-2109","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2109","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2109"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2109\/revisions"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/173"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1857"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/jds.vilenica.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2109"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}